Kar nekaj grenkega priokusa je v slovenskih skakalnih ustih in dušah pustil ponedeljek - Domna Prevca na šestem mestu pač nismo več vajeni, Anže Lanišek je bil tako zelo nezadovoljen sam s seboj, da mu je bilo težko karkoli reči. V zraku pa vsesplošno nezadovoljstvo, celo jeza zaradi male skakalnice, ki tako zelo odstopa od tekmovalnih standardov svetovnega pokala in tako zelo ne odgovarja slovenskemu skakalnemu slogu te generacije.
Pričakovanje mešane ekipne tekme zatorej ni bilo tako, kot bi si ga človek obetal pred začetkom iger in kot so ga načrtovali vsi številni Slovenci, ki so si ta torek določili za svojo pot v olimpijski Predazzo. Večina pogovorov je šla v smeri, kakšna škoda je, da tekma ni na veliki napravi, pogledi proti manjši pa so postali že prav paranoični. V tem duhu je slovenska množica dočakala tudi poskusno serijo, po njej pa nekaj boljših občutkov vzela s seboj predvsem zaradi fantastičnega nastopa Nike Prevc.
Pod črto nič od tega ni dajalo slutiti, da bi se tekma utegnila začeti tako, kot se je. Preden je bila Prevčeva na vrsti v tretji skupini, so bile slovenske zastave že visoko v zraku, dnevno melanholijo pa je zamenjal večerni ... no, ne samo optimizem, zelo hitro tudi evforija. Izjemen nastop Nike Vodan in daleč najboljši Laniškov nastop na tej napravi, pod katerem je od veselja podrl okrasja v izteku, sta naredila svoje. Slovenija je po nastopu svojih na papirju slabših tekmovalcev zanesljivo vodila, sestra in brat Prevc sta imela pred seboj čudovito tlakovano pot.
Srebrna Nika ni bila tako ekstremna kot v poskusni seriji, a predvsem zaradi izjemno težkih razmer. Upoštevajoč njih je opravila zares izjemno in Slovenijo na vrhu celo sš utrdila, predvsem pa so na tej točki zares močno zaostajali že vsi razen Norvežanov. Čisto vsi so imeli na svojem računu že vsaj eno precej grobo napako, nekoliko je le skrbelo, da so razmere tako slabe, da bi v njih Domen utegnil imeti težave. Namesto tega pa je glede na okoliščine opravil izjemno in, zares izjemno - Slovenija je bila izstreljena proti zlatu.
Kar naenkrat. Tokrat lahko bi rekli kar malce nepričakovano, kajti apetiti so se v strahu nekoliko zmanjšali. A ko so se ravno prikradli dvomi, so Slovenci in Slovenke stopili skupaj ter se lotili pisati nekaj izjemnega. Domen je Norveško močno oddaljil, zdaj je bila najbližje Japonska, a je bilo v precej zahtevnem večeru seveda treba ostati miren. Predvsem pa se je v tem duhu postavljalo vprašanje, ali lahko še enkrat najmanj dovolj dobro opravita Vodanova in Lanišek ter dvojcu Prevc predata slovensko ekipo v položaju, v katerem bi branil najvišjo stopničko.
Nika, ki je bila z drugim priimkom zlata že v hribih nad Pekingom, je svoje opravila - naskok pred drugim mestom je celo povečala. Medalja je bila v žepu, edino vprašanje je ostalo barva. Ko je dejansko povsem prerojeni Lanišek razbil svojo skupino in prednos povišal na več kot 20 točk, jo je praktično pobarval v zlato. Na samoumevno, v športu ni to nič, a Prevcema je ostala rutina. Nič več srebrna, zdaj zlata Nika je še malce pridobila. Domen, ki je postal četrti prevc z olimpijsko kolajno, pa pred Norveško in Japonsko zlahka ubranil. Nemčija in Avstrija nista bili daleč zadaj, Slovenija v svojem vesolju spredaj.
