Vsa njegova srečanja s skakalci, ki so bili na tej čudni majhni napravi (ne da bi iskali izgovore, a tekme za medalje na teh izumirajočih skakalnicah so precej absurdne) boljši od njega, so bila topla, spoštljiva, polna čestitk in iskrenega občudovanja. Take so bile tudi besede, ki jim jih je namenil, zelo mirno in preudarno pa je vodilni tekmovalec svetovnega pokala govoril tudi z domačimi in tujimi predstavniki sedme sile.
No, ravno sredi pogovora s slovenskimi novinarji, pa smo videli tudi prizor, ki prav tako pove vse o tem, kakšen človek je Domen in kako gleda na nasprotnike, ne tekmece, pa tudi na njihove države in narode. Vse, kar se je v zadnjih tednih dogajalo v Nemčiji in v nemških medijih, mu je v tem pogledu nepomembno - na prvem mestu je tisto, kar je v določenem trenutku in določeni situaciji pač treba storiti. Zgolj zato, ker se spodobi.
Kot lahko vidite na fotografiji spodaj, so bili mikrofoni predstavnikov slovenskih medijev še stegnjeni v zraku, a Domna pred njimi ni bilo več. Vsaj ne tako, da bi videli in slišali obraz in glas. Obrnjen je že bil proti nemški zastavi, na njegovi glavi iz spoštovanja ni bilo več pokrivala in vse aktivnosti je ustavil za to, da bi poslušal nemško himno v čast zmagovalca Philippa Raimunda ter se poklonil njej in njemu. "Izjemna gesta. Ne gre samo za to, da je prekinil pogovor in nadaljeval šele po koncu himne. Gre za to, kako hitro je to naredil in kako je s čisto vsemi gestami izrazil skrajno spoštovanje, ko je vse okrog njega še normalno potekalo. Tega mu res ne bomo pozabili," nam je hitel razlagati nemški novinarski kolega, ki ne samo da ni bil pripravljen na tako Domnovo reakcijo, temveč se niti sam na svojo himno ni odzval na tak način.
