"Sama se znotraj sekira, zmožna je seveda boljših skokov, kot sta bila ta dva. A jasno je, da je pritisk naredil svoje," Vodanova ni ovinkarila, neposredno in brez posebnega povoda v obliki kakšnega novinarskega vrtanja, se je povsem odprla. Seveda na temo, kaj srebrna medalja pomeni za njeno soimenjakinjo Niko Prevc, sicer izrazito favoritinjo za zlato odličje. "Seveda je razočarana," je priznala.
Toda ena Nika je za drugo Niko naredila čisto vse, da bi jo razumela in da bi hkrati ji znala njen položaj postaviti v prave okvirje. "Objela sem jo in ji čestitala iz srca. Jaz nisem bila favoritinja za zmago, nisem bila v takem položaju kot ona, ne morem povsem vedeti, kako se počuti. Objela sem jo tako močno, da bi ji lahko polomila vse kosti. Rekla sem ji, naj se ne sekira. Priložnosti za zmage še prihajajo. Lahko je vesela srebra," je Vodanova navdušila.
Sicer pa je bila sama s svojo uvrstitvijo zadovoljna, z nastopom ne toliko, predvsem zaradi počutja. "Nisem dobro spala, zelo pozno sem nekako zaspala, zbudila sem se neprespana, čez dan sem bila ves čas nekako nemirna, precej bolj nervozna kot v Pekingu. Tudi zgoraj na skakalnici se nisem mogla umirti. Vseeno pa sem hvaležna, da sem tukaj, pred enim letom sem ležala poškodovana," je dejala.
