V primerjavi z dnevom pred začetkom tekmovanj so tukaj sicer postavili kakšno prenosno stranišče in za vse obiskovalce odprli en kiosk z enim aparatom za kavo (to je, verjeli ali ne, tudi vsa gostinska ponudba), toda prizorišče za nas najpomembnejše športa na teh olimpijskih igrah ostaja poligon za brezksrbnost naših gostiteljev in njihovo sprotno iskanje rešitev.
Če imate prevelika pričakovanja, ste hitro lahko ob pamet. Če jih zmanjšate še pod higienski minimum, pa se s prizori lahko strašansko zabavate. Kakšen od njih pa se prikrade celo v neposreden prenos, ki je šel po celem svetu. In to ne kakorkoli ter s komerkoli - temveč v družbi nikogar drugega kot naše tokrat srebrne šampionke Nike Prevc.
Trajalo je manj kot pol sekunde, preden je režiser spoznal, kako bizaren je prizor. A bilo je dovolj, da so ljudje v tukajšnjem medijskem središču ustavili sliko in se začeli strašansko zabavati. Bilo je, ko so Niko z novo vzpenjačo vozili na vrh skakalnice za nastop v prvi seriji. V kabini pa ni bila sama in tudi ne v družbi še kakšne tekmovalke. Tam je bil še gospod, ki ga resnično ne bi pričakovali.
Pod eno roko paket papirnatih prtičkov, ob sebi pa vedro z rolami papirnatih brisač in še nekaj čistilnimi pripomočki. In sta mirno šla zlati kolajni naproti. Šale so takoj rasle kot gobe po dežju - da gre za kakšnega posebnega trenerja ali svetovalca, morda za strokovnjaka za psihološko pripravo. Ali pa, da ima Nika pač osebnega asistenta, ki ji očisti vse potrebno.
Naj se razumemo, vse skupaj nima nič s tem, kako se je razpletel Nikin prvi skok - s tisto napako ob doskoku, ki je odnesla zlato kolajno. Gotovo nima. Pa čeprav se je tu kdo spraševal, ali nenavaden sopotnik prinaša srečo ali pač ne. In zato so se tu nekateri ob na koncu šalili, da bi sicer čisto simpatičnega italijanskega čistilca veljalo poiskati in kaj vprašati. No, za vprašanja, ali ga kdo pozna, pa na koncu nismo več vedeli, ali gre sploh še za šale.
