Prvi mož skokov Sandro Pertile je že pred časom napovedal velike spremembe, ki jih želi videti v svetovnem pokalu. Italijan se zavzema za združitev moškega in ženskega koledarja, prav tako pa želi, da se skoki selijo na vse večje skakalnice. Tako je tudi prišla pobuda, da se začne z gradnjo skakalnic, ki spadajo vmes med velike skakalnice in letalnice in že kmalu bo luč sveta ugledalo kar nekaj novih velikank.
Slovenci seveda najbolj z zanimanjem spremljamo, kako se bo odvil projekt nove velikanke v Ljubnem, ki ga je pred tedni tudi uradno podprl Pertile. Z gradnjo 160-metrske skakalnice, s kakršno se trenutno lahko primerja le nemški Willingen (HS 147), bi si prizorišče pod Rajhovko zagotovilo obstoj na koledarju svetovnega pokala tudi v prihodnje. A to ni edini takšen projekt na svetu, s podobnimi načrti so v akcijo že stopili tudi na nekdanjih zastaranih letalnicah v češkem Harrachovu in v ameriškem Cooper Peaku. Na obeh prizoriščih so odločeni, da se na koledar svetovnega pokala vrnejo z velikankami, vmesno stopnjo med velikimi skakalnicami in letalnicami, na katerih se da trenirati tudi poleti na plastični podlagi.
Zdaj pa je jasno postalo, da se rojeva še en podoben projekt. Svojo lastno velikanko bo očitno dobila tudi Francija, in sicer Courchevel, ki je ravno v prejšnjih dneh gostil tekme poletne velike nagrade. Glede na to, da bodo zimske olimpijske igre leta 2030 potekale v francoskih Alpah, so v Courchevelu prav tako začutili priložnost, da svojo skakalnico povečajo in jo tako vrnejo na skakalni zemljevid.
Nova skakalnica bo imela velikost pri 149 metrih in bo tako po trenutnem stanju večja od vseh že obstoječih velikih skakalnic. Projekt naj bi stal med 60 in 70 milijonov evrov, dela pa se bodo začela po poletni veliki nagradi leta 2026, skakalnica pa naj bi bila ponovno odprta za sezono 2027/28. Idejni oče skakalnice v Courchevelu, ki je bila zgrajena leta 1989 za olimpijske igre 1992 Pierre Bailly je spregovoril o svoji viziji: "Ko smo zgradili skakalnico za olimpijske igre 1992, nismo razmišljali le o igrah, pač pa tudi o prihodnosti. Zdaj je enako, moramo misliti na leto 2040 ali 2050."
Courchevel bo torej še ena v vrsti velikank, ki bodo kmalu zaživele in bodo precej spremenile trenutni izgled v svetu smučarskih skokov. Daljši skoki in poleti so seveda želja tako skakalcev kot gledalcev tega športa in očitno bodo te želje kmalu uresničene, morda pa bodo s to celostno prenovo skoki ponovno začeli pridobivati tudi na popularnostih, sploh v državah, ki bodo imele nove velikanke in do zdaj niso bile ravno tesno povezane s tem športom.
