O izgradnji nove naprave nam je lahko največ povedal Rajko Pintar, ki nad organizacijo ženskih tekem na Ljubnem bdi že vse od njihovih začetkov pred 20 leti v celinskem pokalu. Kot je dejal, so ljubenski organizatorji zelo temeljito predelali vse možnosti, kakšno skakalnico ima smisel graditi. Ta bo v vsakem primeru nova, saj prenova sedanje ne pride v obzir; to bi bilo povsem neracionalno: "Ugotovili smo, da s 110, 120 ali tudi 130 metrsko skakalnico sedanji 90-metrski skakalnici ne damo nobene dodane vrednosti. Tako smo sprejeli predlog našega vodje tekmovanja in nekdanjega olimpijca Marka Mlakarja, ki je bil tudi tehnični delegat na največjih tekmah, ki je predlagal, da bi šli v gradnjo najmanj 150-metrske skakalnice oziroma že velikanke. S tem bi dosegli, da bi bili v Evropi samo dve tako veliki skakalnici; ena je v Willingenu in druga bi bila naša. To bi seveda jamčilo, da bi dobili tudi moške tekme svetovnega pokala."
Kot pravi Pintar, je ob tem bistvena razlika, da so na velikankah, kot označujejo tako velike skakalnice, že dovoljeni treningi, ki na letalnicah to niso: "Prav zato bi bila skakalnica v uporabi skozi vse leto za potrebe trenažnega procesa in ne le za eno ali dve tekmi na leto. Glede na to, da bi bili samo dve tako veliki skakalnici, bi bil takšen objekt gotovo zelo dobro obiskan. Odločili smo se, da bi ta velikanka imela točko HS pri 160 metrih, točko K pa pri 140 metrih. Bila bi odlična skakalnica posebej za ženske, ki bi imele normalen prehod iz velikih skakalnic na letalnice."
Podpora IO SZS ...
Glede na to, da je bil Pintar predsednik organizacijskega odbora že na enajstih svetovnih pokalih in pred tem še na sedmih celinskih pokalih, razvoj ženskih skokov spremlja že od vsega začetka. Kot ugotavlja, je bilo leta 2005 na prvem ženskem tekmovanju na Ljubnem le nekaj več kot deset skakalk, ki so bile realno sposobne skočiti na tej skakalnici: "Zdaj se je postavila neka vzporednica, ko jih je največ 15 sposobno leteti na letalnici. Tako vidimo, kakšen velik napredek je bil pri ženskih skokih narejen v tako kratkem času. Po drugi strani bo minilo še kar nekaj let, da bo na letalnicah lahko tekmovalo 30 ali 40 skakalk. Na tej 160-metrski skakalnici pa bi bilo teh skakalk že zdaj vsaj toliko."
Idejni načrti in projekti, kako bi po fazah potekala gradnja takšne skakalnice, so medtem že izdelani, predstavili so jih tudi Izvršilnemu odboru Smučarske zveze Slovenije, ki je te načrte tudi soglasno potrdil. "To se mi zdi kar zelo pomembna informacija. IO te naše načrte v celoti podpira, kakor nas je pred tem podprl tudi odbor za skoke pri SZS. Ob tem smo na občini Ljubno sprožili tudi postopke za spremembo občinskih prostorskih načrtov. Ta skakalnica bi bila umeščena levo od sedanje skakalnice. Del zemljišča, ki zdaj spada pod gozdne površine, je potrebno spremeniti v zemljišče za športne namene in ti postopki na občini že potekajo," je s tem zadovoljen Pintar. Gradnja takšne skakalnice bo potekala v več fazah. V prvi fazi naj bi zgradili samo skakalnico in jo prekrili s plastiko, nato pa bi v štirih ali petih fazah sledili še dvigalo, razsvetljava in vse, kar sodi zraven. Kot računajo, naj bi se izgradnja takšne naprave po vseh pridobljenih dovoljenjih začela leta 2027 in bila končana najpozneje do leta 2030.
… in Sandra Pertileja
Dolgoletnega vodjo tekmovanja na Ljubnem veseli tudi podpora direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja: "Ko smo te načrte predstavljali na kongresih FIS v Pragi in na Portugalskem, smo to predstavili tudi Pertileju, ki te naše načrte absolutno podpira. Z njim sem dva dni govoril tudi osebno in podporo temu projektu je izrazil tudi meni. Ob tem računamo, da bomo tudi na račun teh zelo resnih načrtov vsaj še za dve ali tri leta obdržali tekme svetovnega pokala. Menimo, da se načrt združevanja moških in ženskih tekem zaenkrat še ne bo izvajal stoodstotno, ampak le do neke mere. Predvideno je, da bodo prizorišča, kot so Beljak, Zao in tudi Ljubno še vsaj nekaj časa ostala v koledarju ženskih tekem."
Stroški prve faze med 7 in 9 milijoni evrov
Konstruktor skakalnic Sebastjan Gorišek, sin legendarnega konstruktorja planiške velikanke Janeza Goriška, je nedavno v pogovoru za Sportklub stroške izgradnje takšne skakalnice ocenil na okrog 15 milijonov evrov. Pintar ocenjuje, da bi bili ti vsekakor manjši: "Ta številka na začetku gotovo ne bo šla do tega zneska, ampak kar nekaj manj. Računamo, da bo prva faza stala nekje med sedmimi in največ devetimi milijoni evrov. Konec izgradnje te faze bi pomenil, da bi se že lahko izvajale tudi tekme in treningi, čeprav vseh ostalih stvari, ki sodijo k takšnemu centru, takrat še ne bo. Kakšni bi bili končni stroški, pa bo jasno šele takrat, ko bo center povsem končan."
Za zdaj je jasno, da bosta v naslednji sezoni tekmi na Ljubnem 9. in 10. januarja, medtem ko okvirnega koledarja za sezono 2026/27 še ni. "Tekme v tej sezoni na Ljubnem še nihče ne more jamčiti, a kakšno besedo podpore, da lahko s tekmami računamo še za kakšno sezono ali dve, smo vendarle dobili. Popolnoma jasno pa je, da moramo tudi mi nekaj pokazati," se tega zaveda Rajko Pintar.
