Če odmislimo Ano Bucik Jogan in Ilko Štuhec, ki sta se od tekmovanj poslovili v zrelih letih v slovenskem športu vse bolj skrbi, da se od tekmovalnega športa poslavljajo mladi tekmovalci, ki so komaj dobro zakorakali v vrhunski šport.
Jasno je, da je pot vrhunskega športa zelo zahtevna in polna odrekanja, toda po navadi tisti, ki pridejo v vrhunski šport začnejo trenirati že zelo zgodaj in so vajeni odrekanj, discipline in športnega ritma. Veliko vlagajo sami v sebe, pa tudi drugi (klubi, zveze, starši) veliko vlagajo vanj. Časa in denarja.
Slovenija nima ogromne baze mladih športnikov in vsaka izguba je boleč udarec za vsak šport. Posebej se to pozna v zimskih športih, ki imajo že tako težave s podmladkom (razen v smučarskih skokih, seveda).
Pri 22-letih pa je tekmovalno športno pot sklenila biatlonka Kaja Marič. Zakaj? Ni razložila. Samo na družbenem omrežju je sporočila: "Čas je, da se poslovim. Večno bom hvaležna za vse, kar mi je dal šport in vsem, ki so me podpirali na tej poti. Naprej, kar sledi!"
Kaja sicer še ni dosegla vrhunskih rezultatov v biatlonu, toda to je šport v katerem so potrebna potrpežljivost in leta trdega treninga. Vsekakor je še premlada, da bi izgubila tekmovalne ambicije. Morda pa ni dobila dovolj podpore od zveze in trenerjev?
Slednje bi pomenilo pravo katastrofo. Samo upamo lahko, da je imela vso podporo, ki jo je zveza lahko nudila drugače bi bil to res slab vzgled za mlade, ki se sploh še hočejo ukvarjati s tem lepim športom.
Biatlon je že izgubil enega vrhunskega tekmovalca, Alexa Cisarja, ki se je kot dvakratni mladinski svetovni prvak odločil za drugo kariero, kariero pilota. Seveda odgovorni ne morejo mladega upa na silo zadržati v športu, toda... Ali so pri nas pogoji za prehod iz mladinskega v vrhunski šport res tako težki in nemogoči?
