Janez Bijol je že celo življenje vpet v smučanje, v zadnjih treh letih pa želi nekaj spremeniti, želi obrniti krivuljo spet navzgor. Samemu ne bo uspelo, zato mora okoli sebe izbrati ljudi, ki jim zaupa in ki zaupajo njemu.
Vaše vodenje, predsednikovanje slovenskemu smučanju prehaja v odločilno, prelomno fazo.
Res je. Že v zadnjih dveh letih sem hotel potegniti neke poteze. Na zboru panoge sem najavil, da bi spremenili poslovnik, a do tega potem ni prišlo, čeprav so bili prej vsi za. Dajali so mi znake, da bodo 'minirali' zbor, ki pa je ključen za spremembe. Če hočeš narediti korenite spremembe v panogi, moraš imeti soglasje vseh klubov, ki sestavljajo zbor panoge. Klubi so si premislili in niso bili za spremembe. Očitno so v ozadju ljudje, ki niso hoteli sprememb, ki so vlekli drugačne poteze. Po novem smo alpski odbor, izvršni odbor, zelo skrčili. Zdaj ima samo štiri člane. Prej jih je bilo devet. Verjamem, da bomo izpeljali spremembe. Res pa je, da ne moreš narediti nič brez podpore klubov, ti te lahko 'povozijo'. Tudi zato smo se odločili za menjavo vodje panoge. Matjaž Šarabon je naredil veliko dobrega, poslovanje panoge je stabiliziral, bil pa je premehak. Bil je premehak v razgovorih s tekmovalci in trenerji. Problem je tudi to, da na sestanke z vodjo panoge hodijo starši. Pri tekmovalcu, ki je star 25 ali 30 let, nimata ata in mama kaj hoditi na smučarsko zvezo na pogovore. Matjaž, dobra duša, kakršen je, je vse to poslušal in poskušal sklepati kompromise, a tako ne gre. Upam, da se novi vodja panoge Aleš Rogelj ne bo šel podobnih igric. Takrat, ko sem začenjal prvi mandat, ko je bil vodja panoge Miha Verdnik, pa so večinoma odločali trenerji. To je zelo narobe.
Glede na vse bi moral svoj del odgovornosti prevzeti tudi Miha Verdnik, ki je bil dolgo časa prvi mož slovenskega smučanja.
Seveda. Povedal sem, kdo je bil kriv glede finančnega poslovanja. Kdo pa je kriv, da imamo med Žanom Kranjcem in Miho Oserbanom 14 let razlike? No, imamo 20-letno luknjo. Na torkovi Fis tekmi v Kranjski Gori je bil najboljši slovenski smučar pet sekund za zmagovalcem. Pri dekletih še držimo visoko raven, pri fantih pa imamo veliko luknjo. Vsi vemo, kdo je bil šef moške linije. V preteklih letih se je izgubilo najmanj deset fantov, za katere so trdili, da niso zreli za A ekipo ali evropski pokal. Nehali so smučati. Zato je taka luknja. Škoda je bila narejena. Ljudje, ki so imeli v zadnjih 20 letih vpliv, se zavedajo, da so naredili napako, da niso reagirali pravilno. Bolj kot ne je vse skupaj peljal en sam človek, vsi ostali pa so kimali. Pri moških, pri ženskah pa na srečo še ni prepozno.
Pogovarjali smo se z nekaterimi trenerji, starejšimi, ki so dejali, da je tisti, ki je imel vse v rokah Klemen Bergant, nekdanji trener Žana Kranjca.
Vi ste izrekli ta ime in priimek, ne jaz. Klemen Bergant je bil mentor in Mihi Verdniku in Janezu Slivniku. Vse je imel pod nadzorom. Njegovo mnenje je bilo, da nihče ni dovolj dober, da lahko trenira z Žanom Kranjcem. Zato pa imamo, kar imamo. A časa ne moreš zavrteti nazaj. Pri ženskah se je Denis Šteharnik bodel z odgovornimi. Meni je bilo nedojemljivo, da s svojo varovanko Nejo Dvornik nista niti spala v istem hotelu. Leta 2021 ali 2022 v Kranjski Gori Šteharniku niso dovoli postavljati prog. Niso ga spustili zraven. V hotelu pa vsaka smučarka s svojo ekipo pri svoji mizi. To ni normalno. Skupaj bi morala sedeti mladina, skupaj bi morali sedeti trenerji in imeti konstruktivne pogovore.
Ne moremo prepovedati samostojnih ekip
Tina Maze je s samostojno ekipo sprožila plaz samostojnih ekip v slovenski reprezentanci.
Takrat se je vse začelo. Takrat se je začela zgodba rušiti. Starši v slovenskem smučanju še vedno prispevajo ogromno. Starši so videli uspeh Tine Maze s svojo ekipo in so hoteli narediti isto oziroma po enakem vzorcu. Tudi danes imamo enake poskuse s samostojnimi ekipami. Tam je ena, na drugi strani je ena. Določeni starši ali pa trenerji, si ljudi vežejo nase, da z njimi lažje manipulirajo. Če ima ekipa pet ali šest tekmovalcev in šefa, ki to koordinira, potem posameznik težko uveljavi svojo voljo. Nobenega ne zanima, da s samostojnimi ekipami delajo otrokom slabo. V Kranjski Gori je pred tekmo Kranjec sedel za mizo s petimi člani svoje ekipe. Zelo destruktivno. In to 200 dni na leto. Žan bi se moral družiti z drugimi smučarji, se pogovarjati, uživati.
Lahko vodstvo panoge kaj naredi v tej smeri? Andreji Slokar ne morete prepovedati samostojne ekipe.
Ne, prepovedati ji ne moremo. Morali bomo postaviti ekipe in povedati, da kdor gre v ekipo, program pokrije zveza, kdor pa hoče delati zase, pa naj troši svoji denar. Verjetno nas bo situacija kar prisilila v to. Z velikim sponzorjem smo se dogovorili še za eno sezono, ni pa niti približno rečeno, da bodo ostali tudi po tem. Govoril sem tudi s še enim velikim sponzorjem, ki je dejal, da ga A ekipa ne zanima, ampak da ga zanimajo mladina in otroci.
Od vašega prihoda na mesto predsednika naprej se je začelo več vlagati v mlade.
V tej sezoni smo imeli za otroški in mladinski program 640 tisoč evrov. In ga bodo izkoristili. Za naslednjo sezono sem napovedal povišanje na 800 tisoč evrov. Takšen je načrt, a je vprašanje, če ga bomo dosegli. Za novo sezono bomo imeli manjši proračun, saj bodo izpadla sredstva, ki smo jih od OKS dobili zaradi olimpijskih iger. Pesimistična ocena novega proračuna je, da bo za deset odstotkov nižji, kot je bil v tej sezoni, ko je znašal 3,8 milijona evrov. Izpad prihodkov bomo morali nekako nadoknaditi ali pa optimizirati programe, da se bo izšlo. Mora ostati mladinska ekipa, da nam ostane piramida. Tu je še Nacionalni panožni smučarski center v Kranju, v katerega je vpisanih devet otrok. Tudi tam bomo morali vzpostaviti užiten koncept, ki bo finančno vzdržen. Zveza ne more financirati otrok, ki nimajo potenciala.
Morda bi morala zveza nameniti več denarja klubom? In tudi pomoč v ljudeh in znanju?
Zveza skupaj z ZUTS-om (Zveza učiteljev in trenerjev smučanja; op. p.) organizira trenerske tečaje, na katerih je udeležba slaba. Zveza nima vzvoda, da bi trenerje prisilila, da pridobijo nekatera znanja. Poskusili bomo vzpostaviti sistem merljivih ciljev. Če bo imel določen trener rezultate s svojimi tekmovalci v klubu, regiji ali širše, bi tudi nekaj dobil. Sam sem predsednik kluba v Vuzenici in vem, kako je. Na leto naredimo pet ali šest komercialnih tekem, s katerimi zaslužimo okoli 5000 evrov na tekmo. S tem pokrijemo tri naše trenerje za pol sezone. Seveda pa odgovorni v klubu nimajo vpliva na trenerje. Tudi če bi zveza imela denar, pa ga nima, da bi ga razdelila klubom, ne verjamem, da bi delovalo. Nekaj podobnega smo že imeli. Financirali smo FIS ekipe na sedmih lokacijah. To je delovalo dve leti, a zveza ni imela nikakršnega vpliva na te trenerje. Tako ne gre. Trenerje moraš imeti pod nadzorom, da delajo po programu, ki smo ga napisali – nacionalni program tekmovalnega smučanja. Če bi se oni držali tega programa in bi otroke vzgajali v tej smeri, mora to biti merljivo in pod nadzorom, potem bi imelo smisel, da zveza daje denar. Ne bo pa zveza plačevala trenerja, on pa bi delal po svoje, ali še slabše, po navodilih staršev.
Dresurno jahanje in dirkalni konji
Je v Sloveniji dovolj kvalitetnih trenerjev, da sledimo trendom sodobnega smučanja?
Znanja je v Sloveniji še vedno dovolj. Trenerji, ki so tu zagotovo nekaj znajo, poleg tega pa imamo 64 trenerjev in serviserjev v tujini. S tremi ali štirimi, ki delajo zunaj, sem se pogovarjal in so pripravljeni priti nazaj tudi za manjši denar. V tujini ni vse tako rožnato, kot bi si mislili, saj so to mezdni delavci, ki so slabše plačani kot Švicarji, Avstrijci ali Norvežani. ZUTS uči in vzgaja trenerje. To drži. Toda... Nek trener mi je dejal, da je dresirati lipicance nekaj povsem drugega kot trenirati dirkalne konje. ZUTS je bolj jahalna šola ali pa dresurno smučanje, toda tudi v ZUTS-u so nekdanji tekmovalci, dirkači, ki nekaj znajo. Stvari je treba bolj povezati. Zanima me, kakšna udeležba trenerjev bo na trenerskem tečaju ZUTS-a na Rogli. 50-odstotna? 30-odstotna? Bolj proti ničli? Tečaje bi morali delati po koncu sezone, ko otroci ne tekmujejo več.
Poteza, da se je vrnil Aleš Brezavšek in prevzel moško ekipo za hitri disciplini se je izkazala za uspešno.
Tudi kakšen drug trener bi prišel nazaj. Toda najprej vsak vpraša, če bo imel ekipo, ker noče delati samo z eno smučarko ali smučarjem. Če bi želel delati individualno, se tako ali tako pogovarja s starši, ne z zvezo. Toda to ni v interesu nobenega od nas. Starši lahko pomagajo otroku, zveza pa mora narediti program, ki bo tak, da bo tekmovalec napredoval.
Zlata lisica je prišla pod okrilje smučarske zveze. Blagovna znamka je izginila. Se bo enako zgodilo tudi s Pokalom Vitranc?
Za Zlato lisico še ni rečeno, da je povsem izginila, morda se še vrne. Ali je vse to dobro ali ne? Ne vem. Ključno je, da je slovensko smučanje tekme obdržalo. Mislim, da jim je v Kranjski Gori prav, da se bo to zgodilo. Klub bo še vedno nekaj dobil, saj bodo imeli v rokah vse delo na progi in okoli nje. Zveza prevzame marketing in krovne zadeve, ostalo pa bo ostalo v rokah kluba. Tekme, ženske in moške, so pri FIS potrjene do leta 2034. Ministrstvo je obljubilo dodatnih 23 topov in dva nova hladilnika za poligon v Podkorenu. Če bo to financirala država, imamo res lepe obete. S tem bi lahko naredili v Podkorenu tri proge, kar bi nam omogočilo trening poligon.
Ilka Štuhec je najavila, da bo šla po tej sezoni v tekmovalni pokoj. Jo boste skušali prepričati, da še ostane? Bi ji priključili Ano Bokal?
Zelo bi si želel, da bi Ilka še naprej smučala tekmovalno. Realno pa Bokalove ne moremo priključiti Ilki vsaj še dve ali tri sezone. Ilka je imela že ogromno poškodb in operacij, zato je vprašanje, ali se bo podredila smučanju še za eno sezono. Za vse na zvezi bi bilo dobro, če bi Ilka še nadaljevala in prepričan sem, da bi jo zveza podprla v enaki meri kot doslej. Toda mislim, da se je ona že odločila. Čeprav je res lepo, ko prideš do spoznanja, da se lahko uvrščaš med najboljših 15, ko se pelješ v pokoj.
Za novega vodjo panoge Aleša Roglja in novega šefa stroke, Andreja Šporna, ste se v odboru odločili soglasno?
O tem smo se pogovarjali že z novi ljudmi, ki bodo formalno potrjeni 1. maja. Z aktualnimi, ki imajo mandat do 30. aprila, se nismo veliko pogovarjali. Z novimi ljudmi smo se uskladili tako kot z vodstvom zveze. Če bi hoteli narediti spremembe, kot jih moramo narediti, bi v obstoječi strukturi vse skupaj zelo težko izpeljali. Šarabon je veliko naredil na finančnem področju, glede komunikacije s trenerji pa je vse prepustil vodji strokovnega sveta Dušanu Blažiču. Šarabon se je pogovarjal samo z dvema ali tremi trenerji, od katerih ni pričakoval nasprotovanja. Ko pa bi se stvari lahko obrnile 'na nož', na primer z Verdnikom, pa ni bilo komunikacije.
Moramo si naliti čistega vina
Ste uspešen podjetnik. Kakšna je razlika med vodenjem podjetja in nacionalno športno panogo?
Vedno manjša. Pred desetimi leti si v podjetju nekaj rekel in je tako moralo biti. Danes je treba stalno delati kompromise, saj moraš z ljudmi delati v rokavicah. Spremenila se je kultura obnašanja. Veliko po prvi krizi leta 2008, še bolj pa po koroni. Toda na neki točki moraš presekati. Ne moreš cel čas delati kompromise, ti pa za vse odgovarjaš. Ostali pa bi zadaj filozofirali, vedo pa seveda vsi vse. Pred volitvami za predsednika panoge alpsko smučanje so spet krožile govorice. Na to nisem odgovarjal. Vsak je imel možnost, da se prijavi za to mesto in da bi pokazal, kaj zna. Na koncu se ni prijavil nihče, razen mene.
Ali lahko premaknete krivuljo slovenskega smučanja navzgor?
Moramo jo. Če ne bomo premaknili krivulje navzgor, nas bodo najprej zapustili sponzorji. In če se bodo sponzorji začeli umikati, se bo določeno število ljudi hitro pobralo od tod. V slovenskem smučanju potrebujemo katarzo. Veseli bomo lahko, če bomo imeli na generacijo dva smučarja. Ob poplavi športov v Sloveniji ne bomo več imeli osem slalomistov v finalu. Nimaš jih kje vzeti. Na zadnjem pokalu Topolino so Slovenci kar dobro smučali. Torej imamo bazo. Mi pa moramo vzpostaviti sistem prehoda iz U-16 v program FIS in da bodo tekmovalci prvi dve ali tri leta v programu FIS napredovali in ne nazadovali. Pozoren je treba biti tudi na to, kje se nabirajo FIS točke – ne na nekih tekmah v BiH ali Koreji, ampak na pravih tekmah, v srednji Evropi in Skandinaviji.
Alpsko smučanje je bil slovenski nacionalni šport še pred časi osamosvajanja Slovenije. Zdaj so primat prevzeli smučarski skoki. Se lahko smučanje vrne na vrh? Morda tudi zato, ker rekreativno smuča še vedno zelo veliko Slovencev. Bomo še imeli kakšnega Roka Petrovića, Bojana Križaja, Matejo Svet, Tino Maze...
Mislim, da jih bomo imeli. Slovenija tudi ni imela kolesarjev najvišjega svetovnega razreda, pa sta se pojavila Primož Roglič in Tadej Pogačar. Možno je vse. V Sloveniji rastejo talenti. Naš narod je športno zelo razvit in če bodo prišli pravi otroci v smučanje, če bomo z njimi dobro delali, potem bomo imeli vrhunske smučarje. Ne osem, ampak enega ali dva. Moramo si naliti čistega vina. Sicer imamo smučarsko infrastrukturo, Kranjska Gora ima super poligon. Ne moreš pa voziti otroka starega 12 ali 14 let vsak dan na trening v Kranjsko Goro. Tja ga lahko pelješ nekajkrat na leto. Vsaka regija nekam vozi otroke na treninge, večinoma v tujino. Vprašanje za prihodnost slovenskega smučanja – ali se bomo s slovenskimi žičničarji dogovorili, da nam bodo omogočili treninge ob katerikoli uri dneva, ne od sedmih do devetih zjutraj. In ali nam bodo naredili dovolj kvalitetne proge. Zdaj mladi lahko ob takih pogojih, kot so, trenirajo uro na dan. To ni nič. Naši mladini manjka tudi prostega smučanja po naravi, po gozdu... Morali bomo podpreti tudi mala lokalna smučišča. Ali zveza, OKS ali pa država. Ogromno otrok zraste na takih malih smučiščih, kjer je ena sama žičnica že 40 let in kjer delajo zanesenjaki. Toda treba je narediti sneg, da bodo imeli kje smučati. Otroci rabijo progo za treninge v začetku decembra in januarja, ne pa sredi marca. Omejitve na komercialnih smučiščih so vedno turisti – okoli novega leta, januarja, ob šolskih počitnicah in vsak konec tedna. Razumem, da je to njihov kruh. A če ne bo dogovora, potem tudi tekmovalnega smučanja ne bo več.
Boste na zvezo pripeljali še kakšne okrepitve?
Vzpostavil se bo nov strokovni svet. Tudi Janez Šmitek je pristal, da bo pomagal Andreju Špornu. Še kakšna od slovenskih legend je obljubila pomoč. Narediti moramo analizo, prerez, kaj je narobe. Šporn je zelo analitičen človek, ki se rad uči, pa tudi odločen in iznajdljiv. Take rabiš. Vodilo bo, da bodo tisti trenerji, ki bodo od zveze nekaj dobili, morali poslušati navodila in sprejeti program. Drugače nima smisla. Ne smemo dopustiti, da bi starši vodili zvezo.
Ko smo pri starših – želijo imeti veliko vpliva na razvoj svojega otroka?
Povsod je enako – v športu, kulturi, glasbi...
Delo v slovenskem smučanju vam vzame ogromno časa.
Predvsem živcev in energije.
Vaše podjetje se ne vodi samo.
Imam še hčerko in ženo, ki delata v podjetju. Je pa res težko voditi oboje hkrati, a si teden razdelim na dneve, ko delam v smučanju in dneve, ko delam v podjetju. Toda ves čas dobivam klice ljudi, ki imajo težave in si želijo, da se jih čim prej reši.
