Nataša se je rodila leta 1967, največji uspeh pa je dosegla na svetovnem prvenstvu v Saalbachu leta 1991, ko je v slalomu osvojila srebrno kolajno. Pred tem je Škofjeločanka v Kranjski Gori zmagala na tekmi svetovnega pokala.
Njena kariera je bila posejana s številnimi težavami, poškodbami, saj je prestala kar dvanajst operacij kolena.
Pred malce več kot dvema letoma je bilo jasno, da se Nataša še drugič spopada z rakom. Pred tem je uspešno premagala raka na maternici. Nekaj let zatem pa se je bolezen ponovila še na črevesju. "Že pred boleznijo sem se skozi življenje naučila ogromno, vedno so bile težave in ovire del mojega življenja. Trudim se živeti naprej, navadno delovati. V nobenem trenutku se nisem zaprla pred svetom, nisem človek, ki bi se zapiral med štiri stene in čakal, kaj bo. Vedno skušam najti rešitve in živim naprej," je v intervjuju za Sportal dejala aprila lani.
Nastopila je tudi na treh olimpijskih igrah, kjer je bila najboljša sedma na kombinaciji leta 1992, leta 2002 je bila deveta na slalomu v Salt Lake Cityju. Nastopila je tudi na štirih svetovnih prvenstvih, smuči pa je dokončno postavila v kot leta 2003. Zatem je Škofjeločanka delala kot trenerka, tudi na Hrvaškem, na Reki, nazadnje pa v domači Loki.
Umrla je legenda slovenskega smučanja, ki je bila v pogovorih vedno neposredna in brez dlake na jeziku. Nikoli ni bila utrujena in je z iskrivimi očmi dajala svetlobo vsakemu sogovorniku. Na žalost ne bo mogla več deliti svojih misli z družino, prijatelji in mladimi smučarji, ki so jo gledali z velikimi očmi.
