Ste pred prvenstvom verjeli, da bo za vas v tej pomlajeni sestavi potekalo tako uspešno, kot je?
Že preden smo šli na prvenstvo, sem imela nek pozitiven občutek. Kaj bo to prineslo, seveda nisem mogla vedeti, a če bi nam pred prvenstvom nekdo ponudil deseto mesto, mislim, da bi vsi podpisali. Za našo novo reprezentanco je to super rezultat, po katerem lahko pozitivno gledamo naprej.
V ekipi ste imeli vodilno vlogo tako pri organizaciji igre kot motivaciji soigralk. Kako ste sprejeli to vlogo?
Ta vloge sem se res zavedala, sem pa na prvenstvu videla, da od mene zahteva še več, kot sem pričakovala. Biti povezovalen člen v ekipi in do vsakega vselej pozitiven ni lahko, a sama od te vloge nisem bežala in upam, da sem jo kar dobro izpolnila.
Alfa in omega slovenskega ženskega rokometa Marta Bon je za Ekipo dejala, da ste tip igralke, ki, ko je v vodilni vlogi, lahko daje še enkrat več kot takrat, ko je le 'posajena' med zelo dobre igralke. Se strinjate s to definicijo?
Rekla bi, da vsaka vloga prinaša nekaj drugega. Sem igralka, ki se lahko precej hitro prilagaja vsaki vlogi, ki mi je dana. Na tem prvenstvu niti jaz niti katera od soigralk ni imela kaj izgubiti. Tudi jaz sem na tem prvenstvu dobila neke nove izkušnje, ki jih prej nisem imela, tudi vlogi kapetanke. Vsekakor sem se trudila izpolniti vlogo, ki mi je bila dana.
Je bila v psihičnem smislu najtežja tekma z Avstrijo, ki je odločala o preboju v drugi krog?
Ta tekma je bila res na nek način vrh pritiska, ki je bil definitivno neprimerljiv s pritiskom, ki smo ga imele včasih. Nekatere igralke so se z nečim takšnim soočile prvič, sama pa sem v svojo ekipo verjela od vsega začetka. Odkar smo šle v Avstrijo, sem bila mnenja, da se Avstrijkam lahko postavimo po robu, kar se je izkazalo za pravilno. Tudi takrat nismo imele kaj izgubiti, ko smo se uvrstile naprej, pa je bilo vse le še lažje.
Na igrišču ste bili na vsaki tekmi skoraj vseh 60 minut. Koliko vas je prvenstvo fizično in psihično izčrpalo?
Vsekakor je bilo težko tako fizično kot tudi psihično, kar se je najbolje videlo na zadnji tekmi proti Nemčiji, ko je bila izčrpanost res prisotna. Vsi smo dali vse od sebe, tudi strokovno vodstvo, ki nam je omogočilo, da lahko čim dlje zdržimo na čim višji ravni. Ritem prvenstva je takšen, da je nerealno, da igralec, ki je večino časa na igrišču, zdrži sedem ali celo devet tekem v 14 ali 16 dneh. Reprezentance, ki so v vrhu, imajo vrhunsko rotacijo, ne le s 16 igralkami, ampak tudi še z dvema ali tremi na tribuni. V takšnem nerealnem ritmu rotacija na koncu zmaga.
Vas je presenetil izbor v najboljšo sedmerko tega prvenstva?
Gotovo je bilo to neko pozitivno presenečenje. Na ta dosežek sem vsekakor ponosna in ob tem zelo hvaležna svoji ekipi, saj mi brez nje to zagotovo ne bi uspelo. Lahko pa rečem, da je bila to ena mojih najboljših predstav v dresu s slovenskim grbom.
Koliko verjamete, da ta reprezentanca, še s katero od tistih, ki jih zdaj ni bilo zraven in se sicer še niso poslovile od slovenskega dresa, lahko še stopnjuje svoje dosežke in se morda uvrsti tudi na naslednje OI?
To je bil nek dober začetek in lepa slika, ki smo jo zdaj predstavile. Res pa je, da mlajše punce potrebujejo še veliko dela, treningov in tekem, da bomo potem skupaj konkurenčni najboljšim reprezentancam. Vse to je tudi posledica stanja ženskega rokometa v Sloveniji, za katerega vsi vemo, kakšno je. Seveda pa je tudi od vsake punce posebej odvisno, koliko se bo posvetila rokometu.
V dodatnih kvalifikacijah za SP 2025 v Nemčiji in na Nizozemskem ste naletele na Srbijo. Sreče z žrebom torej spet niste imele...
Na srečo se pri žrebu več ne zanašamo, saj je nikoli nimamo. Tudi Srbija je enako pomlajena reprezentanca z nekaj izkušenimi igralkami in zagotovo ni lahek nasprotnik. Verjamem pa, da se lahko spet zberemo, najdemo potrebno energijo, ustvarimo pravo vzdušje in se kvalificiramo na svetovno prvenstvo.
Zdaj vas po nekaj dneh počitka spet čakajo treningi pri Krimu, kjer 11. januarja nadaljujete z ligo prvakinj. Kako ste sprejeli novico, da bo novi trener uveljavljeni Španec Ambros Martin?
Na to novico smo res že težko čakale. Ambrosa sicer osebno ne poznam, se pa poznamo iz igrišča. Verjamem, da v ekipo lahko prinese neke pozitivne spremembe, ki jih v tem trenutku potrebujemo, da se dvignemo kot ekipa in gremo na pot do našega cilja, ki smo si ga zastavili pred začetkom sezone.
Vam bo težko spet preklopiti nazaj v prejšnji ritem treningov in tekem?
Ne, ne bo. Zavedam se, da sem profesionalka in da je to moje delo. Vsekakor je lepo, ko dobimo nekaj prostih dni za počitek, a zdaj se bo lepo vrniti nazaj. Zavedam se, da bo potrebnega še veliko dela, da pridemo do svojega cilja.
