Rokometašice Krima Mercatorja bo v nadaljevanju sezone vodil sloviti Španec Ambros Martin, najtrofejnejši trener stoletja, kot so zapisali na uradni strani slovenskega prvaka. Zgodovina govori sama zase: od leta 2010 je ta Španec svoje ekipe kar desetkrat pripeljal med najboljše tri v ligi prvakinj, vodil jih je v osmih finalih in kar štirikrat osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, in sicer v letih 2013, 2014, 2017 in 2018. Vse z madžarskim Györom.
Nekdanji trener španske Itxake, ruskega Rostov-Dona in tudi selektor Romunije, Rusije in trenutno Španije je s Krimo podpisal do konca letošnje sezone z možnostjo podaljšanja. V svojem strokovnem štabu bo obdržal staroselce, torej pomočnik ostaja Žiga Novak, trener vratark Aljaž Pavlič, kondicijski trener pa Marko Felja. Debitiral bo proti madžarskemu FTC-ju 11. januarja v Stožicah.
V klubu ne skrivajo zadovoljstva, da jim je uspelo skleniti tako odmeven posel. »Prihod Ambrosa Martina v naš klub je za nas izjemna čast in velik korak naprej. Ambros ni le eden najtrofejnejših trenerjev v zgodovini ženskega rokometa, ampak tudi oseba, ki s svojo zmagovalno miselnostjo in neomajno predanostjo ustvarja presežke. Njegova odločitev, da sprejme naš izziv, je dokaz, da je vizija kluba prepoznana in cenjena tudi na najvišji ravni. S svojo bogato paleto izkušenj in uspehov bo ekipi prinesel novo dimenzijo in jasen fokus na doseganje zastavljenih ciljev. Prepričana sem, da bo njegova prisotnost zagotovo pomembno vplivala na razvoj ekipe, ki ima izjemen potencial za nove presežke. Z Ambrosom Martinom na čelu bomo še bolj samozavestno sledili naši ambiciji, da klub vrnemo tja, kamor spada,« je ponosno dejala športna direktorica Deja Ivanović. Torej v evropski vrh, kjer je Krim že bil.
In Ambros Martin to zelo dobro ve. »Ko sem pred približno 25 leti začenjal svojo trenersko kariero, sem se zgledoval po Krimu. Že takrat sem spremljal, kako tekmuje, zmaguje in osvaja Ligo prvakinj. Gre za enega redkih klubov – morda celo edinega – ki je bil že takrat na vrhu in še danes ohranja velike cilje ter ambicije. To, da sem dobil priložnost postati trener tega kluba, mi pomeni izjemno veliko. Ne gre zgolj za to, da bom znova vodil ekipo v EHF Ligi prvakinj, temveč zato, da sem lahko del tako velikega in tradicionalnega kluba, ki me je prepričal s svojo zgodovino in vizijo. To ni nekaj, kar potrebujem, temveč nekaj, kar si želim in me izjemno motivira,« je navijačem Ljubljančank postregel z več kot spoštljivimi besedami in zaključil s svojim modus operandijem v preostanku sezone: »Moj prvi cilj ni razmišljati o Final4 – to mora biti posledica dela, ki ga opravimo. Najprej se moram osredotočiti na spoznavanje ekipe, strokovnega štaba in delovanja kluba. Pomembno je, da korak za korakom gradimo dobre in trdne temelje, ki nas bodo pripeljali do tega cilja.«
