Prišla, videla in kaj hitro tudi obupala. Natančno 120 dni je francoska zvezdnica Allison Pineau potrebovala, da je uvidela, da Krim ni in še nekaj časa ne bo to, kar je nekdaj bil.
Ko so se še slovenske igralke z neprimerno skromnejšim življenjepisom zahvalile Krimu z besedami hvala, ampak ne hvala ter se v velikem loku ognile Stožic, je bil njen na dan mrtvih obelodanjen prihod milo rečeno presenečenje.
Kaj je njo, ki bi lahko igrala praktično kjerkoli bi želela, pripeljalo v Ljubljano, v klub, ki je šele pet pred dvanajsto ubežal poti na smetišče zgodovine ter posledično začel neko novo, na bistveno skromnejših temeljih zastavljeno zgodbo, ni bilo nikoli docela jasno. Prav tako kot niso bili nikoli docela jasni razlogi za njeno ločitev z Vardarjem.
V ospredju za prihod v slovensko prestolnico naj bi bil športni motiv, igranje v ligi prvakinj, sama je ob tem zatrjevala, da se v življenju nikoli ni bala in umikala pred izzivi. A nekoč najboljša rokometašica sveta, ki je v teh štirih mesecih z veseljem na vse strani delila intervjuje, se je najbrž vendarle nadejala manjšemu izzivu, beri kvalitetnejši in konkurenčnejši ekipi, zanesljive poraze v ligi prvakinj pa je ambiciozna Francozinja težko prežvečila. Soigralke je pogosto niso razumele, sama pogosto ni razumela soigralk, kaj kmalu se je zatekla h zavijanju z očmi in ljubezni je bilo kaj hitro konec. Še pred potjo v osrčje Nemčije so se poti dokončno razšle. Sporazumno in gosposko, brez grdih besed in blatenja v javnosti.
"Po nekaj mesecih skupne poti smo ugotovili, da sta obe strani ambiciozni, a si realizacijo teh ciljev razlagata v različnih časovnih obdobjih," so ob slovesu med drugim sporočili iz kluba in med vrsticami dali vedeti, da Francozinje dolgoročni cikli in grajenje medsebojnih odnosov pač ne zanimajo oziroma ne odtehtajo neuspehov na igrišču.
Ob tem se pod vprašaj postavlja smotrnost njenega angažmaja. Igralka njenega kova v klubu, kjer je v ospredju grajenje odnosov in postavljanje temeljev, kot pogosto poudari trenerka Marta Bon, ne pa ad hoc lovljenje rezultatov, pač ni imela kaj iskati. Tako kot ne naprimer Daniela "Kje je moj j.... denar" Piedade in še nekatere druge, ki zaslužek ter uspehe na igrišču kot ambiciozne profesionalke seveda postavljajo visoko na lestvico vrednot.
Kakorkoli že, Krim bo nadaljeval na svoji poti, sama pa se odpravlja novim izzivom naproti. Bržkone na vzhod, v Romunijo, novi Eldorado, vsaj kar se ženskega rokometa tiče.
PS: Krim se iz Nemčije po še eni skromni predstavi vrača z minus dvanajst med prtljago in zdaj nima več niti teoretičnih možnosti za četrtfinale.