Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Gregor Lisec
Gregor Lisec
11. 12. 2024 · 15:00
Deli članek:

Slovenec, ki je očaral zdaj tudi rokometni Beograd: S Partizanom bi šli v Sloveniji po naslov Plus

alesfevzer.com

Po Evropi se od nekdaj veliko govori o slovenskih organizatorjih igre. Nekoč o Urošu Zormanu, za njim Deanu Bombaču, Marku Bezjaku, Stašu Skubetu, Mihi Zarabcu, Roku Ovničku, Domnu Makucu, Mitji Jancu … V Srbiji pa se je v zadnjih dneh veliko govorilo o Mihi Kotarju, bratu dvojčku bolj uveljavljenega 'plejmejkerja' trebanjskega Trima Marka.

X-faktor, Partizanov Staš Skube ali Miha Zarabec. Tako je pisalo v naslovu članka na znanem srbskem portalu Mozzartsport o Mihi Kotarju, ko je ta povedel beograjski Partizan do prestižne zmage nad aktualnim srbskim prvakom Vojvodino. Si predstavljamo, da je v ušesih 25-letnega kar prijetno zvenelo. »Dobro, mogoče je trenutno tukaj vzhičeno stanje, malo pretiravajo. Lepo je slišati, da te primerjajo s takimi igralci, ampak vem, da mi do njih še veliko manjka,« je ostal skromen organizator igre Partizana, s katerim vodi na lestvici srbskega prvenstva, sredi februarja pa ga – tako kot novomeško Krko in ormoški Jeruzalem – čaka dvoboj osmine finala pokala EHF, in sicer z grškim Diomidisom Argousom.

Takšne(ga) (prvega dela) sezone bi si poleti, ko se je iz Slovenj Gradca preselil v Beograd, lahko samo želel. Če se po jutru dan pozna, je s prestopom zadel v polno. »Zaenkrat je super, čeprav dokler zmaguješ, je povsod dobro. Čakam še, da pride družina, moja soproga mora doma še dokončati pripravništvo, tako da s hčerko prideta januarja. Sicer pa se s soigralci in trenerjem super razumem, tako da se v Beogradu res dobro počutim,« je povedal otrok Trima, kjer resnejše priložnosti ni dočakal. Razen na levem krilu, ker pač, kot je še enemu nekdanjemu članu trebanjskega in velenjskega prvoligaša Vladimirju Bojaniću na provokacijo prek družabnih omrežij odgovoril njun nekdanji trener Benjamin Teraš: trije bratje ne morejo naenkrat igrati na srednjem zunanjem položaju, lahko pa skupaj v ekipi. Spomnimo, organizator igre je tudi Mihov in Markov starejši brat Matic Kotar, ki si kruh služi pri avstrijskem Bregenzu.

Tudi Miha si je zaželel tujine, ubral je ne najbolj prehojeno pot, vsaj ne v tej smeri … »Odločil sem se, da se preizkusim v tujini in ponudili sta se mi dve možnosti, ali Avstrija ali Partizan. Menedžer me je klical, če bi me Partizan sploh zanimal, ker ni ravno ustaljena pot iz Slovenije v Srbijo, običajno je ravno obratno. Ampak sem rekel, naj mi pošljejo ponudbo, pa bomo videli, ali se najdemo. Mislim, da sem se odločil prav,« je razmislil Kotar, ki je za Partizan podpisal, ko zgodba še ni bila zastavljena tako ambiciozno kot danes. »Slišal sem, da so po osvojenem pokalu dobili finančno injekcijo, ampak ne takšne, kot je potem prišla nepričakovano. Na začetku sezone smo bili dokaj mlada ekipa, po tem, ko smo premagali Vojvodino v Novem Sadu, pa so pospešili zadevo. Najprej je bil načrt, da bi se počasi priključili Vojvodini, ampak apetiti so zrasli,« je povedal slovenski legionar iz Srbije.

Vugrinec je skoraj na vsakem treningu

O tem nam je nedolgo tega govoril tudi Renato Vugrinec, ki se je pred tedni v Partizanov projekt vključil kot športni direktor. »Je kar vpet v celotno dogajanje, je skoraj na vsakem našem treningu in nam tudi svetuje. Pogovarjava se skoraj vsak dan in če drugega ne, je lepo, ko se lahko pogovarjaš v domačem jeziku,« je prihod rojaka pozdravil Dolenjec in še sam razmislil, kako velik evropski klub lahko Partizan postane v bližnji prihodnosti. Se lahko Miha Kotar v črno-belem dresu prebije celo do lige prvakov? »Pustimo se presenetiti. Cilji so visoki, kar je logično; ko pride denar, je pač tako, vsi takoj želijo čim več. Ampak če bodo postopoma gradili, kot so do sedaj, so dobre možnosti za lepo prihodnost,« si (še) noče gradov v oblakih zidati hitronogi rokometaš.

Čeprav tudi ob pogledu na tribune čuti, da se rokomet v glavnem srbskem mestu prebuja ... »Na pomembnih tekmah, derbijih, navijači pridejo organizirano. Nazadnje sicer niso prišli kot skupina, ampak se je dvorana vseeno napolnila. Ko so uspehi, pridejo navijači, je pa jasno, da sta nogomet in košarka v Beogradu glavna športa, tako bodo ljudje šli tja, če se slučajno križajo tekme. Je pa tudi na rokometu vse bolje,« je dejal član Partizana, ki se lahko po Beogradu v nasprotju s kakšnim košarkarskim in nogometnim kolegom mirno sprehodi, brez da bi slišal kakšno provokacijo iz rdeče-belega dela mesta: »Presenetljivo je v rokometu bolj na prijateljsko. Okej, na igrišču je na derbijih že naboj, četudi je kakovostna razlika občutna. Energija je drugačna. Ampak ni problema, če igralec pride iz Zvezde igrat za Partizan ali obratno, ni nobenih napetosti.«

Primerjata se lahko le Slovan in Trimo, mogoče Gorenje

Toda o kakšni ravni sploh govorimo? Če Partizan po kakovosti in financah primerjamo s slovenskimi klubi … »Finančno se trenutno s Partizanom lahko primerjajo samo Slovan, Trebnje in, ajde, mogoče Gorenje. Medtem ko za Celje vemo, da je nekoliko padlo.