Z legendo slovenskega rokometa se je vedno prijetno pogovarjati. Vedno kakšno »pr'bije«, kot bi rekel starosta našega uredništva, ki je tolkel po Ekipini tipkovnici že v časih, ko se je danes 47-letni Gorazd Škof kot pubertetnik v domačih Brežicah še klesal v kasneje izvrstnega vratarja Krškega, Trima, Gorenja, Celja, Zagreba, Cimosa, Creteila, Nantesa, PSG-ja, Erlangena, Ferlacha, Ludwigshafna in seveda slovenske reprezentance, za katero je do konca leta 2016, ko ga je Veselin Vujović pred bronastim svetovnim prvenstvom v Franciji poslal v pokoj, zbral 188 nastopov.
Javil se nam je iz Benetk, vendar ne s tamkajšnjega letališča. Delegacija Kriens-Luzerna, kjer delo športnega direktorja opravlja sin nekdanjega Škofovega selektorja Matjaža Tominca Nik, se je na več kot 800 kilometrov dolgo pot danes podala z avtobusom. »Mislim, da tudi Velenjčani pridejo k nam z avtobusom …« se je Škof hitro odzval na našo presenečenost. Ker v Švici imajo pač 'malce' višji standard kot v Sloveniji … »Je, je, je … Ampak niste poklicali na pravi naslov. Vam bom dal kontakt od nogometnega kluba,« se je nasmehnil Škof.
"Bi Pungartnik prodajal karte na ta račun"
Njegovo številko smo zavrteli, ker smo ga v prejšnjem krogu evropske lige, ko je Kriens-Luzern s 36:39 izgubil na obisku pri uvodnemu tekmecu Velenjčanov GOG Gudmeju, zagledali v golu. Med tekmo. Je na stara (rokometna) leta torej obudil svojo kariero in se bo jutri ob 18.45 na velika vrata vrnil tudi pred slovenski avditorij?
V bistvu ne, kot nam je pojasnil Gorazd Škof, ki je ga je trener Željko Musa v ekipo postavil le po sili razmer. »Prvi vratar (Kevin Bonnefoi, op. p.) se nam je poškodoval v zadnji minute prve tekme evropske lige, zato sem bil dve tekmi samo na klopi. Vskočil sem za dve minuti tekme z Gudmejem v končnici prvega polčasa, ker je imel drugi vratar neke težave. Moja misija je bila kratka in je zaključena. Ena zmaga, en poraz, gremo naprej,« nas je kar malce razočaral Škof, kajti to pa bi bilo nekaj, če bi imeli priložnost še enkrat v živo videti na delu živo legendo slovenskega rokometa! »Ne, ne, ne bom branil. Škoda, ne? Če bi bil Škof v golu bi bila verjetno polna dvorana, bi vsi prišli gledati (smeh). Bi Pungartnik prodajal karte na ta račun (smeh),« si je veseljak po duši in srcu za hip sposodil direktorja Gorenja Romana Pungartnika.
Klemnu Ferlinu, Urbanu Lesjaku, Urhu Kastelicu in ostalim vratarskim reprezentančnim kandidatom se potemtakem ni treba bati, da bi v Gorazdu Škofu dobili konkurenco za mesto v izbrani vrsti Uroša Zormana.
