Zaradi nezaželenega gosta iz kitajskega Wuhana, ki sliši na ime covid-19, pa se Sevničan v teh dneh bolj kot z rokometom ukvarja z vprašanjema, v kateri trgovini v Kielcah najti piščanca in paket riža ter kako ostati zdrav. Zadnji trening z ekipo je za vsaj dva tedna opravil v petek, odslej bo večino časa preživel za štirimi stenami toplega in varnega doma. Z Blažem Jancem so se pogovarjali kolegi s tiskane Ekipe SN.
V Sloveniji vlada izredno stanje, tudi panika, ljudje praznijo trgovine, police so ponekod že prazne, zaprle so se šole … Kako je pri vas na Poljskem?
Ves čas spremljam slovenske medije in več vem o dogajanju v Sloveniji kot na Poljskem. Tukajšnjih medijev ne berem toliko, slišim pa, kaj se govori. Od ponedeljka bodo tudi na Poljskem zaprte vse šole, fakultete, odpovedani so vsi športni dogodki, tako da so tu isti ukrepi kot v Sloveniji.
Kako pa to doživljajo ljudje, podobno kot v Sloveniji?
Enako. Tu je prav tako panika. Ravno danes sem bil v trgovini in ne moreš več kupiti piščanca. Police so izropane, kakšen paket riža sicer še vidiš ... Skratka enako.
Kako doživljate to krizo vi osebno? Kakšni posebni ukrepi ali živite normalno naprej?
Tudi mene je zagrabila panika. Na začetku smo situacijo jemali prelahkotno, se posmehovali temu virusu, zdaj pa ni človeka, ki ne bi bil vsaj malo paničen. Jaz bi bil najbolj srečen, četudi se sezona konča, da se to ustavi in bi življenje potekalo normalno ter ljudje ne bi bili več v paniki.
Torej pozdravljate te ukrepe, da so odpovedana vsa državna prvenstva in evropska tekmovanja?
Zagotovo! Sigurno bi kot športniki radi trenirali in igrali, ampak zdravje je na prvem mestu. Verjamem in upam, da bo to pomagalo in čim bolj zajezilo vse skupaj.
Imate že kakšno bližnje srečanje s koronavirusom oziroma je že zbolel kdo, ki ga poznate?
Za zdaj ne, hvalabogu. Upam, da tako tudi ostane. Bi pa vsem v Sloveniji zaželel in apeliral na njih, da čim bolj upoštevajo, kar jim govorijo ministri, država. Vsi se moramo držati tega. Samo tako lahko poskrbimo, da se to čim bolj zajezi in se življenje vrne v normalno stanje.
Dokončno je postalo jasno, da ne bo nič od vaše vrnitve v celjski Zlatorog, vsaj za zdaj ne. Osmina finala je prestavljena. Ste se veselili obračuna s Celjem oziroma ste razočarani, ker ga je ta kriza odnesla?
Vsekakor. Celje je moj drugi dom. Tam se je začela moja pot do sem, kjer sem zdaj. Ko je postalo jasno, da igramo s Celjem, sem bil res vesel, da se bom vrnil v Zlatorog, v to polno dvorano, kjer je eno najboljših vzdušij v Evropi. Na žalost pa, kot kaže, ne bo nič od tega. Ampak to je življenje, gremo dalje. Upam, da se vse skupaj čim prej umiri in mogoče vseeno zaigram v Celju pred polnimi tribunami.
Pred praznimi tribunami, kot je nekaj časa kazalo, najbrž to ne bi bilo to?
To ne bi bilo enako, zagotovo ne, zato res upam, da bo ta tekma odigrana v polni dvorani, ko pač bo.
Verjamemo, da se bo prej ali slej umirilo, in recimo, da boste odigrali to tekmo še pred poletjem. Celjane zanima četrtfinale, vemo, da tudi vas. Marsikdo meni, da so Kielce med vsemi velikani za Celje idealen žreb. Kaj mislite?
Dandanes zna vsak igrati rokomet. Celjani so tudi v tej sezoni dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi, saj so se zasluženo uvrstili v osmino finala. Imajo mlado, dobro ekipo, dobro delajo, tako da je vse mogoče. A po drugi strani smo tudi mi v super formi, dobro igramo … Ne želim biti vzvišen, ampak mislim, da imamo v dveh tekmah več možnosti. Če bi bila samo ena tekma v Celju, bi bilo 50:50, tako pa mislim, da smo v prednosti, saj imamo bolj izkušeno ekipo, čeprav se vsi zavedamo, da ne bo lahko. Talant (Dujšebajev, op. p.) nas je že opozarjal, da smo zadnji dve tekmi v Celju izgubili, tako da vsi vemo, kam prihajamo.
Zagotovo je v vaših mislih finalni turnir v Kölnu, čeprav vemo, da ne želite ničesar prehitevati. Pa vendar. Lahko se zgodi, da se s Kielcami pred koncem te sezone uvrstite na finalni turnir, ki pa bi lahko bil po nadomestnih terminih EHF odigran šele konec avgusta. Takrat boste vi že igralec Barcelone, ki seveda prav tako načrtuje nastop v Kölnu. Kaj se bo zgodilo v tem primeru, kako si to predstavljate?
Kolikor mi je znano, bi v tem primeru igral za Kielce. Ampak čudno, res. Če nadrejeni tako mislijo, potem očitno tako bo, vendar si iskreno ne predstavljam, kako bo to potekalo. Se pravi, da priprave na sezono opravim v Barceloni, potem pa igram za Kielce proti Barceloni. Ni mi jasno. Zagotovo bodo morali glede tega še premisliti, toda bodimo raje optimistični in recimo, da se bo finalni turnir s kakšnim eno- ali dvotedenskim zamikom odigral že v tej sezoni.
Kot zadnje so odpovedali olimpijske kvalifikacije, kar pomeni, da se med 17. in 19. aprilom v Berlinu ne boste potegovali za nastop na poletnih olimpijskih igrah. Pri terminu so vztrajali kar dolgo, odzval se je tudi evropski sindikat rokometašev, ki je na IHF apeliral, da turnirje odpove. Pričakovana odločitev?
Meni se je to odlašanje tako ali tako zdelo nelogično, prav tako kot to, da je liga prvakov čakala tako dolgo, potem ko so se odpovedala vsa prvenstva. Če država reče, da je vsega konec, niti ne bi smelo biti vprašanja, zato sem bil povsem prepričan, da se te olimpijske kvalifikacije ne bodo igrale. Mislim, da je tako najbolje za vse nas. V teh trenutkih moramo pozabiti na šport, posel in podobno. Biti moramo človeški in pomagati drug drugemu, da bo vse skupaj potem spet v mejah normale.
