V slogu tistega "daleč od oči, daleč od srca" je navkljub dobrim partijam na Norveškem počasi utonil v pozabo. Poleti se je iz Skandinavije preselil bliže domu, v vrste ambicioznega slovaškega prvaka Tatrana, in čeprav nikoli ni oblekel dresa z državnim grbom, je pred gostovanjem Slovaške na Obali vsekakor primeren sogovornik.
VASJA FURLAN
rojen: 28. julij 1986
klub: Tatran (Svk)
Prejšnji klubi: Gold Club, Celje, Maribor, Follo (Nor)
Po igri naključij je sicer naneslo, da si ne bo mogel v živo ogledati gostovanja nekaterih svojih klubskih soigralcev v koprski Bonifiki. Slovaki prihajajo v Slovenijo, sam se prav danes po mesecu dni v domovini vrača na Slovaško, kjer bo dokončal rehabilitacijo mečne mišice in se počasi vrnil na teren.
"Seveda mi je malce žal, da v sredo ne bom na tribunah Bonifike, a nič zato, bom pa stiskal pesti v Prešovu. Prepričan sem, da bodo naši fantje pokazali, da so kakovostnejši od Slovakov," pravi 28-letni organizator igre, ki je pred leti v deželi, kjer nikakor ne manjka sijajnih srednjih zunanjih, veljal za enega izmed najbolj talentiranih.
Na sceno so ga izstrelile predstave v dresu Gold Cluba, v prestopu poletja 2007 se je za dve sezoni preselil v Celje, sledila je že omenjena epizoda v Mariboru, nato je s trebuhom za kruhom odšel v Skandinavijo.
Poleti je dveletno zvestobo obljubil Tatranu, ambiciozni zasedbi iz Prešova, ki že vrsto let vlada slovaškemu rokometu. "Slovaško prvenstvo bi lahko razvrstil v tri razrede. Tatran je že vrsto let korak pred drugimi, potem sta tu še dve ekipi, ki bi ju uvrstili v drugi razred, in potem vsi drugi. Kar zadeva status rokometa, zagotovo sta pred njim hokej in nogomet, so pa reprezentančne in mednarodne tekme dobro obiskane. Obisk na tekmah lige SEHA in pokala EHF je neprimerno večji kot na tistih v domačem prvenstvu."
Prav iz vrst Tatrana prihaja največ slovaških reprezentantov. Michal Kopčo, Tomáš Urban, Oliver Rábek, Radovan Pekár ... "Sicer gre v veliki večini za mlade igralce, ki pa imajo vseeno že precej izkušenj. Predvsem krožni napadalec Kopčo je pravi vodja, lider v obrambi, borec. Rabek je po drugi strani golgeter, gre za klasičnega strelca na levem zunanjem, medtem ko je Tomas Urban izbrušeno desno krilo s fino, mirno roko. Gre za kakovostne igralce in kakovostno reprezentanco, previdnost ne bo odveč, enkrat smo se navsezadnje z njimi že opekli," opozarja Furlan in dodaja, da Slovaki dobro poznajo slovenski rokomet.
DAINIS KRIŠTOPĀNS
Četa Borisa Denića bo nekaj dni po koprskem dvoboju gostovala v Latviji, prva in pravzaprav edina zvezda tamkajšnje reprezentance pa je Dainis Krištopāns. Še en Furlanov klubski soigralec in, kot je prepričan tudi slovenski selektor, zvezda prihodnjega prestopnega roka.
"O tem se šušlja že kar nekaj sezon. Z njim so v klubu izjemno zadovoljni, a iz leta v leto dviga letvico in najbrž ga res ne bodo mogli več zadržati. Vem, da je na seznamu želja tudi najmočnejših klubov, kako se bo odločil, pa ne vem," meni Primorec in dodaja, da gre resnično za vrhunskega igralca. "Brez dvoma. Igra tudi po petdeset minut v obe smeri, je inteligenten igralec, ima pregled nad igro, za strel z razdalje pa ob njegovih dveh metrih in trinajstih centimetrih najbrž ne gre izgubljati besed. Zagotovo eden boljših desnih zunanjih ta trenutek," o 24-letniku pravi Furlan.
In če visokorasli Latvijec bržkone zaključuje svoje poglavje v dresu Tatrana, ga je Vasko šele dobro odprl. "Podpisal sem dveletno pogodbo. Lahko rečem, da gre za dobro organiziran klub, igra se na več frontah, dosti je tekem, veliko časa se preživi tudi na avtobusu, a to je pač sestavni del profesionalizma. S svojim statusom sem za zdaj zadovoljen, solidno sem začel, bil sem dobro pripravljen, tako da je malce škoda poškodbe, ki me je vrgla iz ritma, a poškodbe so sestavni del športa. Komaj čakam, da se vrnem in spet začnem trenirati ter igrati. Upam, da že tam nekje sredi novembra," še dodaja Primorec, ki ga domov, na Slovensko, še ne vleče. "Iskreno, nisem razmišljal v tej smeri, tudi kakšne ponudbe ni bilo. Ni še čas za vrnitev. Vsi vemo, kakšen je položaj, želim si, da bi se rokomet nekoč vrnil na višjo raven, tja, kjer je včasih že bil, ampak vemo, da to ne gre čez noč. Položaj je, kakršen pač je, igralci moramo gledati tudi na svojo eksistenco."
