Lepo je bilo gledati sliko iz Vilne, k(ak)o so se slovenski rokometaši igraje sprehodili do zmage nad Litvo in svojemu selektorju ob tem pokazali, da ima morda celo daljšo vrsto igralcev, iz katere bo izbral potnike za januarski pohod v Skandinavijo, kot si je mislil. Najboljšemu slovenskemu rokometašu Aleksu Vlah najbrž niti ne bi bilo treba pripotovati z Danske, pa bi slovenska mladina opravila z neugodnimi Litovci, čeprav je slednjim morda že Aleksova prezenca nagnala strah v kosti. No, Vlah je (bil) na tej akciji ob Domnu Makucu, Kristjanu Horženu, Stašu Jovičiću in Tadeju Kljunu eden od samo petih slovenskih prvokategornikov, ki so januarja nastopili na mundialu na Hrvaškem. Po vrnitvi iz Litve pa je torej ostal le še eden. Udeležbe na tej akciji so bili oproščeni Klemen Ferlin, Urban Lesjak, Jože Baznik, Blaž Blagotinšek, Blaž Janc, Borut Mačkovšek, Nik Henigman, Nejc Cehte, Tilen Kodrin, Miha Zarabec, Miha Kavčič, Domen Novak, Rok Ovniček, pa tudi Urh Kastelic, Matic Suholežnik, Aleks Kavčič, Jaka Malus, Tilen Strmljan in Peter Šiško, če pogledamo širše po Zormanovem radarju.
Lepo je bilo gledati novo izvrstno predstavo Tarika Mlivića, ki je po sedmih zadetkih na svoji drugi reprezentančni tekmi proti Severni Makedoniji v Kopru na tretji dosegel šest golov in znova nakazal, da bi lahko bil (levi) ‘bek’ Slovenije za naslednje desetletje. Ob Aleksu Vlahu, se razume, in vsaj še na naslednjem Euru Borutu Mačkovšku. »Dobro smo stisnili. V tekmo smo šli osredotočeni in odigrali dobro v obrambi, v napadu pa smo počeli, kar smo se dogovorili. Dober rezultat je bil posledica. Ampak zdaj želimo še proti Estoncem odigrati, kot znamo,« je pred včerajšnjim treningom v najlepšem kraju treh krasnih, kot rečejo trem zasavskim dolinam, na Dolu pri Hrastniku, dejal Mlivić. Slovenski rokometaši bodo do nedeljske tekme v celjskem Golovcu trenirali v tamkajšnji Dolanki, njihov tabor je postavljen slabih deset kilometrov stran, v Rimskih Termah.
Lepo je bilo gledati tudi vsakega od šestih zadetkov Tima Cokana, ampak na desnem krilu ima Slovenija tako ali tako že leta kakovosti za izvoz. Dobesedno, ker saj veste, Maria Šoštarića smo lahko prepustili Hrvatom. Lepo je bilo (znova) videti, da je Matic Grošelj resen in dostojen kandidat za udarnega desnega zunanjega igralca po dokončni upokojitvi Jureta Dolenca. Za Kristjana Horžena in Staša Jovičića pa tako ali tako že vemo, da sta med pomembnimi členi reprezentance tudi, ko je ta v popolni zasedbi.
Lepo je bilo navsezadnje videti, da se je Domen Makuc brez oklevanja odzval selektorjevemu klicu in pripeljal iz Barcelone, da je prišel pomagati manj izkušenim in uveljavljenim rojakom. In da je Aleks Vlah, ki mu je Zorman po prvotnem načrtu namenil dopust, kar sam izrazil željo, da pride na to sicer manj pomembno akcijo. "Jaz vedno rad pomagam in zaigram za Slovenijo," je pojasnil član Aalborga, v bodoče Kielc, ki se je moral tako kot Makuc, Horžen in Jovičić nato sprijazniti, da na drugi tekmi te akcije ne bo več mogel pomagati svoji reprezentanci. »Vsi so dobro sprejeli, zdaj imajo tri dni časa, da se malo spočijejo, imajo naporno sezono. Tak dogovor smo imeli že pred akcijo. Te, ki so na dopustu, že poznamo, dati moramo priložnost še komu drugemu,« je na to temo povedal Uroš Zorman.
Čeprav sem najstarejši, se zadržujem v ozadju
Odločil je pač, da so na tej akciji so v ospredju rokometaši, ki bodo nosilci igre reprezentance v prihodnosti. Tisti, ki bodo seveda prepričali, da si to zaslužijo. V Vilni sta svoja prva reprezentančna nastopa vpisala Lan Grbič in Gal Gabršek, v nedeljo debi pričakujeta še Vid Miklavec in Uroš Knavs. »Pričakujem debi, želim si igre, upam tudi na prvi zadetek,« je povedal slednji in napovedal – zmago, kakopak: »Gremo še po eno zmago, to se od nas tudi pričakuje.«
Knavs, čeprav novinec, je z 28 leti celo najstarejši reprezentant na tej akciji, a kot se malce sramežljivo nasmeji, zaradi tega ni najglasnejši. »Glede na to, da sem novinec, se raje zadržujem v ozadju, čeprav sem najstarejši,« je dejal odlični levokrilni igralec, ki si bo na svojem položaju minute delil s Tadejem Mazejem. Razen njiju so samo še Gal Marguč, Matic Grošelj, Uroš Milićević in Stefan Žabić rojeni v prejšnjem tisočletju, vsi ostali so milenijci.
Najboljši je Janc
Najmlajšega izmed njih, rojenega leta 2003, bi Zorman lahko v nedeljo spustil z verige, da bi v slogu Vlaha razbijal obrambo tekmeca, paral njegovo mrežo. »Od teh, ki so ostali, je Mitja Janc najboljši,« selektorju na dušo polaga eden od nadobudnih mladih rokometašev z Dola Lovro, ki si je v družbi soigralcev in prijateljev iz mlajših selekcij dolske rokometne šole ogledal četrtkov prvi trening slovenskih reprezentantov s tribune v Dolanki.
A kot nabita puška na svojo priložnost ne čaka le mlajši od bratov Janc, temveč vsi, ki so ostali, saj je selektor za zaključek kvalifikacij obdržal le še reprezentančno manj- ali neuveljavljene igralce, ki se (mu) še morajo dokazati. »Glede na to, da je NLB eden naših glavnih oziroma glavni sponzor, moramo nekaj naložiti. To je naložba za prihodnost in če iz te akcije dobimo še kake nove igralce za prihodnost, smo cilj dosegli,« je zaključil Uroš Zorman, ki nekaj že ima pod palcem, ampak svoj dobiček želi v nedeljo v Golovcu še oplemenititi.
