Prvič po 26 letih oziroma prvenstvu 1999 v Egiptu sta med osmerico vnovič dve neevropski ekipi. Takrat sta bila to Egipt in Kuba, tokrat sta to Egipt in Brazilija.
V glavnem delu je bila najbolj divja skupina v predmestju Osla. Narobe svet bi lahko dejali ob pogledu na lestvico. Na vrhu so Portugalci, na drugem mestu Brazilci, brez četrtfinala pa so ostali gostitelji Norvežani, Švedi in Španci. Norvežani so sicer dobili vse tri dvoboje v glavnem delu, toda luknja, ki so si jo izkopali v predtekmovanju, ko so izgubili z Brazilijo in Portugalsko, je bila enostavno pregloboka.
Če je Norveška skupaj s Švedsko in Španija eno (naj)večjih razočaranj, pa je Portugalska, ki jo vodi trener Celja PL Paulo Pereira, skupaj z Brazilijo eno večjih pozitivnih presenečenj. Portugalci so se sploh prvič v zgodovini uvrstili v četrtfinale SP. Pri tem glavnino bremena nosijo igralci iz domače lige. Od osemnajstih igralcev, ki so zaigrali na tem SP, jih kar petnajst igra v domovini. Sedem jih nosi dres Porta, šest dres Sportinga, med drugim tudi Francisco in Martim Costa, ki sta udarna aduta izbrane vrste. V zelo lepi luči se je predstavil tudi 23-letni debitant na SP Salvador Salvador, ki po besedah Pereire pooseblja glavne vrline oziroma dušo Portugalske.
A največ zaslug za vzpon portugalske reprezentance gre seveda selektorju. Po sedmem mestu na lanskoletnem EP, ko so med drugim premagali Slovenijo, so na tem SP še dodali plin. Začetek ni bil ravno obetaven. Na predvečer začetka prvenstva so namreč ostali brez Miguela Martinsa, rokometaš Aalborga je odpadel zaradi pozitivnega dopinškega testa v precej nenavadnih okoliščinah. A tudi brez Martinsa so Portugalci prikazali sijajne predstave, na kolena spravili Norvežane in Špance ter remizirali s Švedi. »Ko pogledam lestvico in vidim kdo vse je za nami, se zavedam, da je to, kar počnemo tukaj, neverjetno. Zelo sem ponosen na to, kar smo do zdaj pokazali,« je po nedeljski tekmi s Čilom, ko so brez večjih težav potrdili prvo mesto v skupini, dejal Pereira. Devetinpetdesetletnik priznava, da bi si na začetku tekmovanja težko predstavljal, da bo Portugalska končala na vrhu te po imenih zelo močne skupine. »Verjetno še sam ne bi verjel. Vedel sem, da se bomo borili za četrtfinale in da je to povsem možno. To je bil cilj, ki smo si ga zastavili. A glede na skupino, v kateri smo bili, in tisto, s katero smo se križali, bi res težko verjeli, da bomo glavni krog končali na prvem mestu,« še pravi Pereira, ki na selektorskem stolčku sedi že vse od leta 2016.
Kdo lahko zaustavi Dance?
V sredo bo poskušal pripraviti še eno presenečenje, da ne rečemo senzacijo, na drugi strani igrišča bodo olimpijski podprvaki Nemci. Najbolj prepričljivo so za zdaj sicer delovali Francozi in Danci. Slednji meljejo vse pred seboj. Na svetovnih prvenstvih so Danci nazadnje izgubili pred osmimi leti, ko so jih v osmini finala presenetili Madžari. Od takrat dalje so izbranci Nikolaja Jacobsena na 34 tekmah zabeležili 33 zmag in en remi. V naslednjih dnevih bodo Mathias Gidsel in druščina poskušali storiti nekaj, kar ni uspelo še nikomur, niti Franciji Nikole Karabatića ne. Povezati štiri naslove svetovnega prvaka v vrsto. Naslednja ovira je Brazilija.
Na papirju so favoriti četrtfinalnih obračunov Hrvati, Francozi, Danci in Nemci. A papir je eno, igrišče pa nekaj povsem drugega. Sploh v rokometu. V rokometu pričakuj nepričakovano. V rokometu ti navsezadnje lahko sodniki piskajo pasiven napad, ko v izdihljajih tekme loviš izenačenje. Skregano z logiko oziroma zdravim razumom.
