Poraz z Egiptom, upov na četrtfinale ni več. Komentar?
Ekipi nimam kaj očitati, borili smo se do zadnje sekunde, na koncu nam je točka ušla za las. Je pa res, da je bilo spet preveč tehničnih napak. Tudi sodniški kriterij ni bil na nivoju take tekme.
Kaj si mislite o zadnji odločitvi? Dvignjeni roki sodnikov in odvzeti žogi po peti podaji Aleksa Vlaha Mihi Zarabcu, posledično razveljavljenemu izenačujočemu zadetku?
Vse je bilo korektno, moti le časovnica, kdaj sta dvignila roko. Ko smo vzeli time-out, smo šli v napad dobre pol minute pred koncem. Onadva pa sta dvignila roki petnajst sekund pred koncem. O tem lahko debatiramo, kot o tisti nogi, ko mi je potem rekel, da je naredil napako. Ampak na takih tekmah so to velike napake, en gol gor ali dol je velika razlika. Pa tisti prekrški in vračanje, nam nista nič vračala. Zato je rokomet tam, kjer je. Dokler se te stvari ne spremenijo, bomo še vedno … Ah, pustimo to, niso sodniki glavni krivec. Mi čez celo prvenstvo nismo bili pravi, na velikih tekmah je bilo preveč tehničnih napak. Danes 20 …
Imate odgovor, zakaj jih je bilo toliko, kaj je razlog, kje je problem? Zakaj se ponavlja?
Nimam odgovora, iskreno.
Verjetno sledi analiza – pričakujete, da boste odgovor našli tam? Kako naprej?
Tako bom rekel, odgovornost je najprej moja. Bolje bom moral pripraviti ekipo, čeprav bi rekel, da smo ljudje, 80-odstotkov nas ima družine doma, zato smo lahko malo bolj normalni v tej smeri. Mogoče smo res narod, da je treba res pritiska. Tudi moje zdravje je treba malo paziti …
Kaj želite povedati?
Najprej, da je pred nami še tekma s Hrvaško. Odloča o tretjem mestu na lestvici, za to se bomo borili. Ne bomo nešportno predali. Potem pa analiza. Z mano vred bomo morali malo razmisliti. Igralci, ki so tukaj, bodo morali dati nekaj več od sebe. Tako v klubih kot v reprezentanci. Imamo spisek 35 igralcev in vsak misli, da mora biti v reprezentanci. Vsak, ki ni, je užaljen. Vsak, ki je tukaj, in ne igra toliko, kot bi želel, je spet užaljen. Malo preveliko mišljenje o samih sebi imamo. Sploh po olimpijskih igrah smo tako mi kot vi preveč pričakovali. Malo smo poleteli, zdaj so nam pristrigli krila in smo padli. Najpomembneje pa je, da se bomo po padcu pobrali.
Kako boli ta padec, kako težko se bo pobrati?
Kolikor koli vse skupaj obračamo, je pred nami svetla prihodnost. Nobene tragedije. Tragedija je tisto, kar se je v Sloveniji zgodilo v ponedeljek. To pa je šport, vedno ti ponudi novi priložnost. Nas čaka že v nedeljo, kjer ne bom rekel, da lahko popravimo vtis, ker fantje so se borili maksimalno, dali do zadnje sekunde vse od sebe, videla se je želja in 'fajt'. Tehničnih napak pa je bilo za tak nivo res preveč.
