Naj nam bo všeč al ne, Mario Šoštarić je sprejel najboljšo odločitev za svojo kariero, ko je pred dvema letoma zamenjal dres slovenske reprezentance za dres domovine svojih staršev, ki sta se leta 1987, pet let pred Mariovim rojstvom, iz hrvaškega Slunja preselila v Velenje. V Sloveniji je bil lahko srečen, če sta ga selektorja Veselin Vujović in Ljubo Vranješ k(d)aj poklicala v reprezentanco, preden je Uroša Zormana obvestil, da mu ni več na voljo. Bil je v senci Gašperja Marguča, Blaža Janca, prej Dragana Gajića, zato prave priložnosti ni nikdar dočakal. Na Hrvaškem je – vam povemo po videnem v teh dneh na lastne oči – ob odsotnosti Domagoja Duvnjaka največji zvezdnik tamkajšnje izbrane vrste. Po sredini zmagi nad Zelenortskimi otoki se je najdlje zadržal na igrišču, kjer se je fotografiral s svojimi oboževalci in oboževalkami, v mešani coni se je pred kamerami in mikrofoni novinarjev zadržal daleč najdlje časa od vseh hrvaških rokometašev. Kar kakšnih 45 minut smo ga čakali, da je strnil svoje misli v vse hrvaške kamere, mikrofone … »Mario vedno igra vrhunsko, zato smo vam ga tudi vzeli,« nas je zbodel novinar Sportskih novosti, ko smo ga povprašali, če je Šoštarić odigral dobro tekmo, ker smo jo zaradi zasedenosti s pisanjem o Sloveniji gledali s četrt očesa …
Najprej smo malo vlekli na ušesa, ko se je po strelskem večeru 9/9 pogovarjal s hrvaškimi novinarskimi kolegi. Največ o Islandcih, ki jih morajo Hrvati za ohranitev upanja po četrtfinalu premagati v petkovem večeru (20.30). »Slovenija je ekipa, ki ima res hitre igralce, pa proti Islandcem niso uspeli prihajati do zadetkov. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da so na vsako njihovo akcijo pripravljeni, da so pričakovali vsako finto. Vemo, da so Islandci odlični v napadu in tranziciji, da imajo odlične igralce s strašnimi fintami, njihova moč v obrambi pa me je najbolj presenetila,« je z islandsko-slovenskega obračuna veliko izčrpal Šoštarić.
Vodi ga Islandec Dagur Sigurdsson, ki se bo pomeril s svojimi rojaki. Tako kot se bo Mario Šoštarić v nedeljo s svojimi iz Slovenije. »Kot vsak profesionalni športnik moram to odmisliti. V slovenski reprezentanci imam veliko prijateljev, z njimi sem delil garderobo v klubih in mlajših reprezentančnih selekcijah, ampak z njimi se srečujem tudi na klubskih tekmah, zato ni čustev. Ko stopiš na igrišče, igraš za ekipo, katere dres nosiš. Jaz sem preponosen, da lahko zastopam reprezentanco Hrvaške, ko igram proti Sloveniji pa imam samo še več motiva,« je Hrvatom povedal Velenjčan, ki je za Slovenijo zbral 36 nastopov. Premalo glede na njegovo prvovrstno kakovost.
Potem je preklopil na slovenščino … Zanimalo nas je predvsem, ali tudi sam deli želje Blaža Janca, o katerih lahko preberete na prejšnjih straneh. Da bi torej šlo v nedeljo za četrtfinale obema rivaloma, ne le enemu sosedu, v Mariovem primeru Hrvaški, drugi pa bi ostal brez možnosti že po petkovem porazu in bi tako na igrišče prišel manj motiviran. »Vemo, da bomo morali zmagati obe tekmi, samo o tem razmišljamo, ne kalkuliramo. Če bomo pravi in zbrani tudi lahko obe tekmi dobimo,« s konkretnim odgovorom v nasprotju z Jancem ni postregel njegov starejši, 32-letni kolega.
Kaj je sicer videl od Slovencev na tem turnirju? »Pred tekmo z Islandijo sem rekel, da bo Slovenija zmagala. Ker so kakovostna ekipa, pričakoval sem, da bodo Islandce prebijali ena na ena. Res me je presenetila islandska obramba. Slovenci niso mogli prihajati do lahkih golov, ki so jih krasili v preteklih letih. Ampak mi se bomo pripravili na Islandijo, Slovenija bo v mislih šele v nedeljo,« se je po kakšnih 45 minutah neprestanega odgovarjanja številnim hrvaškim in dvema slovenskima novinarjema počasi poslavljal Šoštarić. Pobarali smo ga le še, koliko možnosti daje Slovencem za zmago nad Egiptom. »Toliko, kot smo jih imeli mi. Pa tudi za četrtfinale imamo še vedno vsi možnosti, nikogar ne bi odpisal, še posebej ne Slovenije. Vemo, kako so odigrali olimpijske igre, čeprav kakšnega stebra iz preteklosti ni zraven, so odlična ekipa. Nevarna za vse,« je politično korektno dejal Mario Šoštarić, ki bo v nedeljo seveda naredil vse, da zmaga. Tudi s kakšnim nasvetom bo pomagal, tako kot seveda slovenski rokometaši svojemu selektorju z nasveti o svojih hrvaških soigralcih iz klubov. Čeprav, roko na srce, skrivnosti tako ali tako ni ... »Selektor bo povedal, kar ve o Islandcih, jaz bom povedal, če bom kaj vedel, fantje, ki igrajo v Plocku z Mihcem, bodo povedali svoje, Cindra je igral z Blažem in Domnom, tudi on bo znal kaj povedati. Ampak vse to že vsi vemo, zdaj bomo le še enkrat ponovili in se poskušali maksimalno pripraviti.«