»Je kar dobra Islandija, ha?« je slovenske novinarje med obiskom v hotelu Westin po zmagi slovenskih rokometašev nad Argentino pobaral Uroš Zorman. Ciljal je seveda na zmago severnjakov (tudi) nad Egiptom, ki je v predtekmovanju zelo zanesljivo opravil z gostiteljico turnirja in nedeljsko tekmico Slovenije Hrvaško. Zdi se, da je Islandija v slovenski tabor pred odločilnima tekmama vnesla nov val optimizma, kajti razkrila je ranljivosti afriškega prvaka, ki bo za Slovence vsekakor zahteven zalogaj, a ne nepremagljiv nasprotnik. Saj ni več nihče, smo si drznili verjeti po olimpijskih igrah. A to bo tudi na Hrvaškem treba potrjevati, predstav iz Pariza ali Lilla (kljub porazoma proti Danski in Španiji v bojih za odličja) v Zagrebu od Slovencev še nismo videli. »Imamo rezerve, nismo še pokazali vsega. Moramo spet začeti igrati kot smo znali, da lahko premagamo Egipt,« prikima sijajni slovenski vratar Klemen Ferlin, ki je po zmagi s 34:23 nad avtsajderjem iz Južne Amerike vzel novo nagrado za igralca tekme. Tisti plakat, ki ga bo najbrž pustil kar v zagrebškem hotelu, če ga ni že v Areni …
Enostavno je treba zmagati
Ni treba biti ravno študiozen kot Uroš Zorman ali Juan Carlos Pastor, ki se bo Zutu postavil po robu z egiptovske klopi, da bi izluščil te rezerve. »V napadu moramo igrati hitreje, ne smemo izgubljati toliko žog, pogrešam tudi protinapade, ki so nas krasili v preteklosti,« je pomanjkljivosti, na katere ves čas opozarja tudi šef, izluščil Ferlin. Časa ni več, zdaj bo treba vse to najti, da ne bo nedeljski derbi s Hrvaško za Slovence le revijalne narave. »Ni več kalkuliranja. Čaka nas vrhunska reprezentanca, ki v zadnjih letih sodi v sam svetovni vrh. Imajo igralce iz vrhunskih klubov, tako da bo zagotovo težka tekma. Ampak enostavno jo je treba dobiti,« je odločen kapetan Blaž Janc.
Glavna zgodba pred prvo uro resnice je bil sicer njegov predhodnik v kapetanski službi Jure Dolenec. Čim so Nejca Cehteta v hudih bolečinah odpeljali v zagrebško bolnišnico, kjer je z zlomljenimi rebri prenočil na opazovanju, so se med Slovenci zbudile ideje o Dolenčevi vrnitvi iz reprezentančne penzije. Uroš Zorman je bil podobnih misli … »Mogoče malo sreče v tej naši veliki nesreči – imeli smo blizu levičarja, beka … Ena plus ena je dva. Tukaj je, to je najpomembneje. Prišel je takoj,« Zorman ni bil preveč gostobeseden glede svoje odločitve. »Za ti dve najtežji tekmi je prišel igralec z ogromno izkušnjami, ki nam lahko pridejo prav. Kakšen debitant bi pod tem pritiskom, ki ga vi ustvarjate, težko zdržal,« je pred mikrofoni slovenske sedme sile razmišljal selektor.
Kot slovenski narod smo najboljši pod pritiskom
Kdorkoli ga ustvarja, kakorkoli nastaja, pritisk je. Ogromen. Proti Egiptu šteje le zmaga, čeprav obstaja teorija, ki bi Slovenijo obdržala pri življenju tudi v primeru remija. »Kot slovenski narod najbolje delujemo pod pritiskom. Nikoli nismo šli po lažji poti, nikoli nam ni bilo postlano. Vem, da bomo dali vse od sebe, kot smo do sedaj. Pokopavajo nas tehnične napake, zgrešeni zicerji, ampak mislim, da smo to kvoto izpolnili. Kar je bilo proti Islandiji … Ne bom preveč govoril, recimo, da je bilo to to. Če res, bo tekma prava poslastica, zmaga pa naj boljši,« Uroš Zorman verjame v veliko boljšo (napadalno) predstavo svoje ekipe, kot jim je bil priča v dosedanjem delu turnirja. Pustimo vse tiste gole proti Kubi, Zelenortskim otokom in Argentini ob strani, niso namreč najbolj merodajni.
Jure Dolenec verjame, da je v reprezentančni tabor prinesel (še) nekaj pozitivne energije, kajti nič še ni izgubljeno. »Predvsem moramo verjeti, da je še vedno vse odprto. Vse je v naših rokah,« soigralcem na dušo polaga Gorenjec, ki je s svojim odzivom izkazal veliko pripadnost Sloveniji, pravi patriotizem.
Niti za trenutek ni okleval, ko ga je v sredinem večeru poklical selektor. Tudi javil se mu je hitro, kajti njegov klic je slutil ... »Sem imel že prej kakšnih 50 sporočil, ker so vsi gledali tekmo in videli, da se je Nejc poškodoval. Od prijateljev, tudi kakšnega soigralca. Tako da sem potihoma pričakoval. Spakiral sem, kar potrebujem, in prišel. Kot vedno sem pripravljen pomagati, upam, da ne samo za dve tekmi, ampak še kakšno več,« si je vsaj četrtfinala zaželel Jure Dolenec.
Naj poleg nas zmagajo tudi Hrvati
Blaž Janc si zna predstavljati sanjsko pot do tja: Slovenija premaga Egipt, Hrvaška Islandijo, da sosedska rivala v spektakularnem nedeljskem večeru neposredno obračunata za prosto vstopnico v četrtfinale. »Iskreno bi bil tega najbolj vesel. Naj tudi Hrvati na to tekmo pridejo neporaženi in da vidimo, kdo je boljši. Včasih bremena polne dvorane, 15 tisoč ljudi, pritiska javnosti ni tako enostavno nositi. Tako da, ja, ampak gremo tekmo po tekmo, najprej zmagajmo v petek, da se lahko potem sploh pogovarjamo o Hrvatih,« se slovenski kapetan seveda zaveda, da je bolje najprej skočiti, šele potem reči hop.
Že v petkovem večeru se obeta nova slovenska navijaška invazija v Zagreb, kakšna bo v primeru želenega scenarija sledila v nedeljo, pa si ne znamo niti predstavljati. »Za vse ljubitelje rokometa je dobro izpadlo. V petek in nedeljo sta vrhunski tekmi, srčno upam, da nas pride podpret čim več naših navijačev in nam pomagajo do cilja,« je sklenil Blaž Janc, ki bo s soigralci pomoč s tribun, kot zaključi v en glas s Klemnom Ferlinom, zelo potreboval. »Če nas bo igralo osem, nas bo moralo osem zgarati in dobiti to tekmo,« je po Cehtetovi poškodbi, še preden mu je s Tadejem Kljunom na pomoč priskočil Jure Dolenec, razmišljal Janc. Osem jih bo zagotovo igralo, na to lahko stavite vse premoženje. Sedem Zormanovih borcev na igrišču in osmi igralec s tribune. Pa da vidimo, (do) kam skupaj pripeljejo Slovenijo.
