Slovenci so v tekmo krenili v slogu tistega na hribovitem Balkanu priljubljenega reka. »Loše su počeli, a onda su naglo popustili.« Prevod verjamemo, da ni potreben.
Slovenci so bili v ponedeljek videti kot so bili v preteklosti sem in tja videti ob koncu velikega tekmovanja. Praznih baterij, brez idej v napadu, resignirani, z obilico tehničnih napak ... Ena redkih svetlih točk so bili navijači, ki so se znova zbrali v zelo lepem številu. Vratarja in obramba solidna, na trenutke tudi več kot to, napad in realizacija pod vsako kritiko. Pošteno je bilo potrebno pobrskati po paprijih in svetovnem spletu, da bi prišli do podatka, kdaj je Slovenija na velikem tekmovanju dosegla manj zadetkov. Bilo je daljnega leta 1996 na EP v Španiji.
Aleks Vlah je ob prihodu v mešano cono z eno samo besedo lepo povzel celoten večer iz slovenskega zornega kota. Sočna beseda, ki jo na tem mestu ne bomo ponavljali. Ne bi šla čez cenzuro.
Težko se je znebiti občutka, da bi lahko igrali še celo noč, pa Slovenci dvoboja ne bi obrnili v svojo korist. Tudi zato, ker je na drugi strani Viktor Hallgrimsson spustil roleto. Vratarju Nantesa so uradno našteli 15 obramb, a zdelo se je, da jih je zaustavil še kar nekaj več. Ko je se in tja vendarle vzniknila iskrica upanja, jo je Hallgrimsson kaj hitro pogasil. »Težko je, ko se vratar tako razbrani. Pride do negotovosti in namesto, da bi nekatere situacije obrnili v našo korist, so jih izkoristili oni. Tudi naši vratarji so oddelali svoj del posla. Morda nismo dovolj izkoristili tistega naleta v prvem delu, ko smo dosegli nekaj golov zapored. Preveč je bilo napak, proti ekipi kot je Islandija, ki po mojem skromnem mnenju sodi med top evropske ekipe, pa je to zelo težko nadoknaditi. Bila je to neka prizemljitev, pokazatelj, da morda vendarle nismo tako visoko kot smo mislili, da smo,« je bil iskren Vlah in dodal, da si bo potrebno naliti čistega vina in da bo moral vsak sam pri sebi zastaviti vprašanje kako in kaj. Ali je dal vse od sebe, ali pa bi lahko še kje kaj dodal oziroma popravil.
Tokrat je zatajil predvsem napad. »V prvih desetih minutah smo dosegli dva gola. Ne vem, če smo imeli v prvih desetih minutah pet strelov. Žoge smo izgubljali kot po tekočem traku. Osem golov v prvem polčasu je enostavno premalo za ta nivo. Izgubljali smo žoge, ki jih ne bi smeli in luknja, ki smo si jo izkopali do polčasa, je bila pregloboka, da bi se lahko v drugem delu vrnili.«
Tudi rubrika protinapadi je na koncu ostala prazna. »Oni so izkoristili protinapade in zabili lahke gole, mi na drugi strani ne. Vse je težje, ko ti ne steče v napadu. Takrat ne greš samozavestno v polprotinapad, iščeš bolj sigurne variante. Morda bi morali to spremeniti ter parkrat tvegati v iskanju lažjih zadetkov.«
Rdeča nit v mešani coni je sicer bila, da ni še nič izgubljeno, da imamo usodo še vedno v svojih rokah. »Potrebno se je zbrati in gremo po tri zmage,« se strinja tudi Vlah, a v isti sapi dodaja, da bo proti Egiptu in Hrvaški, Argentine ne bomo omenjali, potrebno odigrati neprimerno bolje. »Zagotovo nas čakati dve zelo težki tekmi, a še vedno je vse v naših rokah.«
Vsaka prizemljitev je bila načeloma dobrodošla
Ne le kot na zaušnico, na ponedeljkovo tekmo lahko v tej luči gledamo tudi kot na budnico oziroma streznitev. Namesto, da bi Vlah in co. v ponedeljek zvečer na sončni strani Alp zanetili oziroma še dodatno razpihali evforijo, se je ta polegla. Kar ni nujno slabo. »Vsaka prizemljitev je bila načeloma dobrodošla. Na olimpijskih nas je denimo tista prva tekma (Slovenija – Španija 22:25, op.p.) zbudila oziroma prizemljila in potem smo v nadaljevanju odigrali fantastičen turnir. Seveda je bil tole nek šok, toda iz njega bomo poskušali izvleči pozitivne stvari in to pokazati na naslednjih tekmah.«
Na poti v četrtfinale kot že rečeno stojita Egipt in gostiteljica Hrvaška. Predvsem afriški prvaki so za zdaj delovali zelo prepričljivo. V hrvaškem delu prvenstva poleg Francije do zdaj najbolj prepričljivo. »Hrvati imajo prednost domačega terena, Egipt pa je do zdaj pokazal fantastično igro. Obe tekmi bosta zelo zelo težki, ampak verjamem, da lahko obe ekipi premagamo.« Seveda pa bo ob takšni igri, kot je bila ponedeljkova, četrtfinale le pobožna želja. »S tako predstavo nimamo kaj iskati v drugem delu. Ne samo to, s tako predstavo nimamo kaj iskati proti komerkoli. S tako predstavo bomo imeli težave že proti Argentini, kar si nikakor ne želimo. Moramo pokazati dobre stvari, ki smo jih kazali v zadnjem letu, letu in pol. Kot že rečeno je bila to dobra prizemljitev in verjamem, da nam bo na nek način ta poraz celo pomagal,« še pravi Vlah, ki je tudi po koncu turobnega ponedeljkovega večera ostal optimist. »Vedno.«
