Slovenija – Kuba 41:19 (18:9)
Zagreb – Arena Zagreb, 1200 gledalcev, sodnika: Belkhiri in Hamidi (oba Alžirija). SLOVENIJA: Baznik (6 obramb), Lesjak (7 obramb), Blagotinšek, Henigman 1, B. Janc 2, Cehte 3, Kljun 6, Jovičić 2, Kodrin 4, Zarabec 1, Horžen 2, Ovniček 4, Makuc 3, Kavčič 1, Novak 4, Vlah 8 (2). Selektor: Uroš Zorman. KUBA: Calzado (1 obramba), Negret, Suarez (6 obramb), Almeida 2, F. Cordies 1, Miniet, Rodriguez 2, Martinez, Dawkins 2, Vazquez 2, S. Cordies, Ramos 3, Freddy, Valiente 2, D. Garcia 4 (2), A. Garcia 1. Selektor: Luis Alberto Martinez Cuesta. Sedemmetrovke: Slovenija 3 (2), Kuba 3 (2). Izključitve: Slovenija 4, Kuba 6 minut. Igralec tekme: Aleks Vlah.
Na 29. svetovnem prvenstvu, 11. s slovensko udeležbo Zormanovi izbranci niso prepuščali stvari naključjem. Seveda ne bomo vrtali proti naftalinu in govorili, da so s Kubanci poravnali stare račune, tiste izpred treh desetletij, ko je tedanja zlata in kmalu razpadla kubanska generacija z legendarnim(i) Rolandom Uriosom, Carlosom Perezom, Ivom Diazom, Juliom Fisem, Robertom Duranono in Vladimirjem Rivero neki drugi slovenski generaciji na Islandiji prisolili zaušnico. Ker si dandanašnja Kuba pač ne more meriti mišic s četo Uroša Zormana. Vendar to je treba pokazati na igrišču in slovenskim rokometašem je v nasprotju z denimo Madžari, ki so za uvod turnirja skoraj doma, v Varaždinu, presenetljivo le remizirali proti Makedoncem, in sogostiteljem turnirja Norvežanom, ki so v deželi vikingov plesali po notah brazilske sambe, uspelo. Brez težav.
Selektorjeva zahvala publiki
V dobrem vzdušju. Uvodne zmage Slovenije s tribun zagrebške Arene sicer še ni pospremila nepregledna množica slovenskih navijačev, ni pa jih bilo malo. Ampak bo jih še več, veliko več in lahko se samo veselimo naslednjih tekem Slovenije. Tokrat je (ne)atraktivnost tekmeca vseeno naredila svoje, saj s(m)o vsi pričakovali zanesljivo zmago Slovenije, še bolj pa najbrž cena vstopnic. Kdor je lovil katerega od zadnjih vlakov, ali kakšnega pred ali za tistim s slovensko delegacijo, ki je na pot z ljubljanske železniške postaje krenila dobrih 27 ur pred četrtkovo uverturo, do drag(ocen)ega kosa papirja ni prišel za manj kot 60 evrov. Tiste cenejše vstopnice za posamične tekme po ceni 25 evrov za slovenske tekme so pošle že davno, akcijski paketi za vse tri predtekmovalne dneve v skupini G po ceni 95 (vmes 85) evrov pa malo kasneje, pred dobrim mesecem dni.
Vseeno je Zormanovo vrsto v četrtkovem večeru bodrilo več sto ljudi, če sodimo po uradni številki obiskovalcev (1200) kar okrog tisoč. Med njimi mladi rokometaši(ce) iz različnih slovenskih klubov, ki so jim organizatorji ponudili cenejše vstopnice po ceni 12,5 evrov. V Sevnici, kjer je zrasel slovenski kapetan Blaž Janc, so denimo napolnili dva avtobusa, en z delegacijo Florijanov je prišel iz Celja. Mimogrede, člani različnih slovenskih navijaških skupin so si morali tokrat obisk tekem organizirati sami – na zvezi po veliki finančni izgubi zaradi organizacije ženskega evropskega prvenstva leta 2022 pač zategujejo pasove, zato jim niso zmogli priti nasproti s kakšnimi akcijskimi vstopnicami. Tako da Klubu ljubiteljev rokometnih reprezentanc, kot smo neuradno izvedeli s strani enega od članov izvršnega odbora (na RZS so še vedno navedeni Slavko Kolar, Brane Nose, Martin Može, Franci Žabkar, Aljoša Širovnik Vičar, Aleksander Topolšek, Rado Škof, Uroš Petek, Sebastjan Anžič in Aleš Klobasa), grozi razpustitev.
Na tekmi s Kubo so – in bodo tudi v nadaljevanju turnirja – vseeno v en glas bodrili slovenske rokometaše, ki so tudi na njihovih krilih prišli do prve zmage. »Rad bi se zahvalil naši publiki, ki je na moje manjše presenečenje res prišla v velikem številu. Verjamem, da bo sploh za vikend še več navijačev, ko se tekme stopnjujejo pa še več. Zaenkrat pa res hvala,« se je gostom na tribunah iz domovine zahvalil Uroš Zorman.
Poigravanje Slovencev
»Še, še, še, še,« je s tribune nasproti njegove klopi odmevalo, ko je Blaž Janc po dobre četrt ure igre zabil za 10:4. Priznamo, takrat smo že začeli pisati poročilo o zmagi Slovenije, kajti – z vsem dolžnim spoštovanje do Kube – nismo več videli scenarija, po katerem bi Slovenci to lahko zapravili. Aleksa Vlaha niti še ni bilo na igrišču, prvi vratar Klemen Ferlin in oboleli Borut Mačkovšek sta bila tako ali tako v civilu, pa je igrala samo Slovenija. Kubanci so z zmago nad slovenskimi prvaki iz Velenja pred dnevi očitno poslali lažni alarm, izbrani vrsti Slovenije niso bili konkurenčni. A seveda, da ne bo kakšne pomote, so za to poskrbeli Slovenci na igrišču.
Ko sta Tadej Kljun s svojim tretjim zadetkom (od šestih) in Vlah s prvim (od osmih) po tretjini tekmi nadaljevala serijo 7:0 za prvo dvomestno prednost na tekmi (14:4), so si zagotovo oddahnili še tisti največji pesimisti pred malimi zasloni. Marsikdo je verjetno že privoščil kak zadetek Kubi, njenega petega, ki ga je v 25. minuti vendarle dočakala. Pred tem je Rok Ovniček zaokrožil serijo 9:0 (za +12) …
Potem so za nekaj minut malo ustavili konje, na glavni odmor odnesli ‘le’ devet zadetkov zaloge (18:9), toda v nadaljevanju, ko sta priložnost kot zadnja iz včerajšnjega Zormanovega kadra dobila še Urban Lesjak in Domen Makuc, nad Kubo znova spustili točo golov. Kot vihar so šli čez svojo prvo od treh otoških tekmic – deset minut pred zadnjo sireno so zapravili svoj prvi napad za +20, no, par napadov kasneje je Rok Ovniček zabil za 35:15 …
Obe reprezentanci sta takrat že davno le še čakali zadnjo sireno, ki je odbila pri slovenskih +22. Domen Makuc bi lahko po zadnji sireni poskrbel za najvišjo zmago Slovenije v zgodovini velikih tekmovanj, a je po zgrešenem strelu ostalo pri izenačenju zmage proti Južni Koreji (51:29) z mundiala 2021 v Egiptu. »Za rekord niti nisem vedel, ampak jaz vedno pravim, da če si pravi, če si 'majster', moraš to zabiti. Vratarja pošlješ z žogo vred v gol. Ampak dobro, to so še otroci,« je Zorman v svojem slogu po tekmi zbodel mladega zvezdnika Barcelone.
Saj ga pozna(mo), v njegovih očeh ni nobena zmaga popolna, kar je tujim gostom na novinarski konferenci z nasmeškom na obrazu tudi povedal, ko je dobil vprašanje enega od angleških kolegov. »Smejim se, ker me vsak novinar najprej vpraša, kaj sem videl slabega. Ker vsi vedo, da nikoli nisem povsem zadovoljen. Kako naj pojasnim, ker boste tako ali tako rekli, da sem nor. Ampak jaz vedno vidim, da bi lahko nekaj naredili bolje. Danes lahko rečem, da smo odigrali skoraj tako, kot smo se dogovorili v garderobi, bi pa v obrambi lahko naredili kaj bolje. Bolje bi se lahko 'tepli' s Kubanci. Ampak dobro je. Na prvi tekmi je vedno nervoza, pritisk. A glave so bile na pravem mestu, zato smo odigrali dobro tekmo,« je potegnil črto pod Kubo.
Nič še nismo naredili
Zdaj, ko je prva (pričakovana) zmaga pod streho, je na krožniku že drugi par točk. Zelenortski otoki za Zormanove može res ne bi smeli biti prezahteven zalogaj, gre za reprezentanco brez zvenečih in roko na srce niti znanih imen, četudi si kar nekaj izbrancev Jorgeja Rita kruh služi v Evropi. Na Portugalskem, Islandiji, Franciji, Španiji, Italiji, Luksemburgu … No, wikipedia pozna zgolj člana Kuwaita SC Leandra Semeda, soigralca Tadeja Kljuna pri Benfici izpred dveh sezon. Ampak … »Mora biti enak pristop, ni druge. Že na naslednjem treningu bi rad bil še boljši. Naredili nismo še nič, delamo šele prve korake, vemo pa, kako gre na tem prvenstvu. Prihajajo čedalje težje tekme in tega se zavedamo,« je odločno dejal Zorman, s katerim o Islandiji iz spoštovanja do naslednjega tekmeca še nismo govorili, je pa bolj kot ne jasno, da bo prvi dan D za Slovence na Hrvaškem ponedeljek. Zmaga nad Islandci prinaša štiri točke popotnice v skupino IV glavnega dela turnirja, ki bi bile v (tro- ali četvero)boju z gostitelji Hrvati in Egipčani za eno od dveh četrtfinalnih vstopnic vredne kot suho zlato. In lahko vam povemo, kaj se sliši iz Zormanove garderobe: da jih zanima samo preboj iz skupine G s prvega mesta in stoodstotnim izkupičkom.
