Gorazda Škofa celotna Slovenija že zelo dolgo pozna kot dobrosrčnega veseljaka. Ali na igrišču ali zunaj njega (je) med ljudi vedno širi(l) pozitivno energijo, dobro voljo. Tudi na njegovi poslovilni tekmi, ki jo je ob praznovanju 70. obletnice obstoja brežiškega rokometnega kluba organiziral skupaj s še eno legendo slovenskega rokometa Barbaro Lazović, je bilo tako. Preden je danes 47-letni vratar v družbi nekdanjih soigralcev odigral svojo zadnjo tekmo v karieri, pa je pokazal, kako veliko je njegovo srce (tudi) v težkih trenutkih.
Ko je še ena legenda, le da iz komentatorskih vrst, Ivo Milovanović na igrišče poklical vse udeležence Škofove poslovilne tekme – med njimi Uroša Zormana, Aleša Pajovića, Luko Žvižeja, Dragana Gajića, Jureta Dolenca, Deana Bombača, Vida Kavtičnika … –, je za mikrofon prijel Gorazd Škof in na sredino igrišča nabito polne brežiške dvorane poklical posebnega gosta. Še en nekdanji Škofov soigralec Aleš Sirk je ob glasnem aplavzu tja pospremil nekdanjega slovenskega reprezentanta Matjaža Mlakarja.
»Žal nisem vedel za to, kar se je zgodilo Matjažu, Beno Lapajne mi je povedal za njegove zdravstvene težave. Takoj sem rekel, da ga povabim na to tekmo, ki bo seveda posvečena tudi meni, ampak fante sem zbral tudi s tem namenom, da pomagamo Mlakarju z določenimi sredstvi za boljše okrevanje,« je (na)povedal Gorazd Škof, po koncu tekme pa pred našim snemalnikom svojemu nekdanjemu soigralcu še enkrat zaželel čim boljše okrevanje: »Mlakiju res, res želim, da se čim prej pozdravi, vsi veste, kakšen hrust je to bil.«
Danes 43-letni Sevničan je v svoji karieri velik pečat pustil pri obeh največjih slovenskih klubih, velenjskem Gorenju in Celju Pivovarno Laško, kamor se je iz Rdeče dvorane preselil leta 2004, torej kot okrepitev za takrat aktualnega evropskega klubskega prvaka. Kasneje se je še dvakrat vrnil v Velenje, vmes in potem pa igral tudi za koprski Cimos. Za slovensko reprezentanco je odigral 91 tekem, kar ga na večni lestvici skupaj z Darkom Cingesarjem uvršča na 38. mesto, tik za Urbana Lesjaka in pred Matevža Skoka, Primoža Prošta, Nika Henigmana, Klemna Ferlina … Dosegel je 141 zadetkov. Na šestmetrski črti je ta robustni krožni napadalec v času kariere bil velike bitke, zdaj bije najtežjo. In prepričani smo, da jo bo zmagal ter se čim prej znova postavil na noge, kot je sam tudi napovedal Ivu Milovanoviću.