Službe v selektorjevem strokovnem štabu pod okriljem Rokometne zveze Slovenije, kot ni skrivnost, niso najbolje plačane. Zato je Luka Žvižej tudi končal svojo zgodbo v slovenski reprezentanci in se zaposlil na Radiu 1. So pa te službe častne, navsezadnje gre za služenje domovini. Mirko Skoko sicer ni Slovenec, temveč Srb, vendar, kot pravi sam. »Kar zadeva moje trenersko delo, sem stoodstotni produkt slovenske šole. Po poreklu sem Srb, ampak kot trener sem Slovenec,« je povedal nekdanji rokometaš iz Srbije, ki si je po koncu igranja rokometa ustvaril družino v Novem mestu in se tam v mlajših kategorijah začel učiti trenerske obrti, kar kmalu pa po sili razmer pristal na čelu članske ekipe. Vse ostalo je zgodovina, bi lahko dejali, pa se bomo k njej še vrnili …
Najprej nas (je) zanima(la) sedanjost. Kako se Mirko Skoko počuti kot novi pomočnik Uroša Zormana v slovenski reprezentanci, recimo. »Zelo na kratko bom povedal: zelo motivirano. Zdaj najprej komaj čakam dopust, da se malo resetiram, ker je bilo rokometa to jesen preveč, ampak hkrati že komaj čakam 2. januar, da se začne,« je proti začetku priprav v Kopru pogledal sicer 45-letni, a še vedno obetavni strateg. Zormanov klic v službo njegove trenerske domovine ga je presenetil. »Ko gre za takšne klice, si vedno presenečen. Z Urošem se poznava že dolgo, veliko sva se pogovarjala tudi o reprezentanci, ampak ko te res pokliče, te preseneti. Nisem pa dolgo razmišljal,« se je nasmehnil Skoko in dodal: »Ko mi je razložil, kaj pričakuje od mene, zame ni bilo nobene dileme.«
Nekaj izkušenj v vlogi pomočnika selektorja je nedavno že nabral, saj je krajši čas deloval v srbski reprezentanci pod vodstvom Borisa Rojevića. A to zgodbo je prejšnji mesec, ko je videl kam pes taco moli, končal. V Srbiji se je namreč pripravljal teren za ustoličenje Raula Gonzaleza. Tako so ostali … »Tako lepi kot slabi spomini. V Srbiji sem šel v kratkem obdobju prek trnja do zvezd in nazaj. Ko sem prišel, smo dvakrat premagali Poljsko, resno reprezentanco, potem smo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo izpadli proti Špancem, ki so kasneje osvojili kolajno. Potem se je zamenjalo vodstvo na zvezi in od takrat je šlo vse narobe. Boris Rojević jim ni bil všeč in tako tudi ne jaz,« se je sprijaznil novi sodelavec Uroša Zormana.
Stepla se ne bosta
Malce si že lahko predstavlja, kako bo vse skupaj videti, saj je z Zutom na nek način že sodeloval. Trenerja Krke in takrat Trima sta namreč občasno s svojima ekipama organizirala skupne treninge. In kot pravi Skoko, je z Zormanom dobro sodelovati. »Mislim, da ne bo nobene težave, verjamem, da ne bo. Okej, ko bo pritisk, bomo vsi malo jezni in živčni, ampak veliko sem že dal skozi v karieri, zato se znam soočati s tem. Uroš pa tudi. Mislim, da bo dobro in upam da plodno. To je vse, kar šteje,« je povedal Skoko in v smehu zagotovil, da se z Zormanom tudi ob najbolj živčnih trenutkih ob igrišču ne bosta stepla, ker pač oba veljata za temperamentna trenerja. »Ne, ne, ne … Bi pa rekel, da je Uroš bolj temperamenten kot jaz,« se je nasmehnil trener, za katerim je sanjsko leto 2024.
S Krko je v prejšnji sezoni osvojil četrto mesto v ligi NLB, tretje mesto v slovenskem pokalu, jo popeljal do četrtfinala pokala EHF, v novi sezoni je s Krko pred sobotnim zadnjim dvobojem koledarskega leta s Svišem spet četrti na lestvici, a s tremi točkami prednosti pred aktualnim prvakom Gorenjem in še tekmo manj za povrh. Februarja ga čaka osmina finala pokala EHF z atenskim AEK, aprila finalni turnir pokala Slovenije v družbi Celja, Gorenja in Slovana, potem ko je s Krko izločil branilca naslova Trimo … »Zadnja tri leta mi vsi govorijo, da je za menoj življenjska sezona, življenjsko leto.
