Mariborčanka je bila še v svojih najstniških letih kot edina izmed članice delegacije Dragana Adžića, ki bo danes ob 20.30 proti aktualni prvakinji Norveški odprla deveto evropsko prvenstvo s slovensko prisotnostjo, v reprezentanci že leta 2016, ko so z izkušenejšimi kolegicami vrnile Slovenijo na svetovni zemljevid. Na Švedskem so nastopile na prvem velikem tekmovanju po šestih letih odsotnosti, ta november in december v Avstriji bosta že njena deveta zaporedna, če prištejemo še poletne olimpijske igre v Parizu pa že deseto zaporedno veliko tekmovanje odtlej.
Ne sicer najstarejša, kajti več let imajo Manca Jurić (29), Nataša Ljepoja (28) in Maja Svetik (28), bo pa Tjaša Stanko (27) tokrat prvič (daleč) najbolj izkušena rokometašica v slovenski reprezentanci, kjer ima v teh dneh precej mlajšo družbo kot v preteklosti. “V redu, počutim se dobro, tudi v vlogi kapetanke, zavedam se, kakšno odgovornost to prinaša. Med nami je dobra energija, resda povsem drugače, kot je bilo, ampak je, kar je,” je povedala odlična srednja/leva zunanja igralka, ki pri svojih 27 letih (najbrž) ni kolebala, ali tako kot Ana Gros, Tamara Mavsar, Barbara Lazović, Alja Varagić, Amra Pandžić itd. zaključiti z igranjem za reprezentanco. Premlada je še za ‘penzijo’ … “Hja, dosti mlada pri 27 letih, sem pa že kar dolgo v reprezentanci. Ampak moj čas še ni prišel, še sem tu.”
Jo je, mimogrede, katera od soigralk presenetila z umikom? “Ne, bila sem pripravljena na to. Vem, kaj si dekleta želijo, in spoštujem odločitev vsake izmed njih,” je dejala Stankova, ki je s pomlajeno slovensko reprezentanco vsaj v pripravljalnem obdobju namignila, da se bo ta morda vseeno tudi v bodoče kosala z močnejšimi reprezentancami v Evropi. Hrvaško je oktobra zanesljivo premagala, Črno goro imela ta mesec v šahu, pa po visokem vodstvu minimalno izgubila. “Moram priznati, da sem pozitivno presenečena, tako nad našo oktobrsko kot novembrsko podobo. Res je, da so prijateljske tekme nekaj povsem drugega kot prvenstvene, ampak ne glede na vse si želim, da še vedno uspemo izpolniti zadani cilj in verjamem, da imamo možnosti,” je optimistična Tjaša Stanko.
Take vloge še nisem imela
Vseeno pred drevišnjim peklensko zahtevnim uvodom proti Norveški – o njej ne gre izgubljati besed, Henny Reistad, Katrine Lunde in druščina so velesila v pravem pomenu besede, četudi poleg ni več Stine Oftedal in Nore Mork – o(b)staja občutek, da bi bilo napredovanje Slovenije kot ene dveh reprezentanc iz skupine še s Slovaško in Avstrijo prijetno presenečenje. O tem je navsezadnje govoril tudi Dragan Adžić. “Na tem prvenstvu ne moremo nič izgubiti, tja smo šle s pomlajeno ekipo, ampak še vedno verjamem v nas. O Norveški ne bi izgubljali besed, s Slovaško smo že igrali in vemo, da ne bo lahka tekma, odločilna pa bo tekma z Avstrijo. Želim si, da do zadnje tekme ostanemo zdravi in pokažemo, kaj znamo. Če bo to dovolj, da gremo naprej, še toliko bolje,” se bo pustila presenetiti glavna nosilka igre, od katere bo odvisno – največ.
Če je imela prej ob svojem boku Ano Gros, Elizabeth Omoregie, Barbaro Lazović ali Tamaro Mavsar, ki so rade vzele žogo in prevzele odgovornost, bo zdaj v tej vlogi precej osamljena. “Zdaj sem dobila neko povsem novo vlogo, ki je niti v klubu niti v reprezentanci nisem imela še nikoli. Vseeno mislim, da bom imela ob sebi igralke, ki mi bodo pomagale, tudi mlajše poskušamo pripraviti na to. Morajo se soočiti z odgovornostjo. Sama ne bežim od nje, poskušala bom čim bolje voditi ekipo in upam, da mi to čim bolje uspe,” je obljubila rokometašica Krima, ki se je pred reprezentančnim zborom v Stožicah poslovila od Dragana Adžića, ki je odstopil z mesta trenerja slovenskih prvakinj, pa se z njim kmalu spet srečala v reprezentančni bazi. Je zaradi tega ozračje med njima, njimi kaj drugačno? “Vzdušje je povsem normalno, enako. Vsi v tem poslu smo profesionalci, vemo, da se take stvari dogajajo. Tako da je vse super, kot je bilo prej,” je odvrnila Stankova.
Niti ne vem, kaj se govori
Mimogrede, ravno v teh dneh s Krima pričakujemo objavo novice, kdo bo Ljubljančanke vodil v nadaljevanju sezone. Jih nestrpno pričakuje tudi Tjaša, ima morda vseeno kakšne ‘insajderske’ informacije? “Ne z glavo sem povsem pri Sloveniji, pri evropskem prvenstvu. Prav je, da sem povsem osredotočena na to. Niti ne vem, kaj se govori, kaj se dogaja,” je postregla z odgovorom, ki pritiče pravi profesionalki in sklenila, da se bo po evropskem prvenstvu – upa, da čim kasneje – v Stožice kljub slabši formi krimovk pred premorom vrnila odločena izpolniti zastavljene cilje. “Zagotovo, ne glede na štiri zaporedne poraze ni izgubljeno nič. Ciljamo na enaka mesta kot prej. Čaka nas še šest tekem, tako da po prvenstvu nekaj počitka, potem pa s polno paro naprej,” je proti finalnemu turnirju v Budimpešti pogledala Tjaša Stanko.
Toda kot je izpostavila tudi sama, zdaj je v mislih le slovenska reprezentanca in ta hip prva misija (nemogoče?) proti Norveški. V lov na čudež gre(do) v Innsbrucku ob 20.30.
