Dolgo niste igrali v slovenskem dresu, videti pa je bilo, da ste uživali, ko ste si ga lahko spet nadeli. Vsaj če sodimo po vaši predstavi na igrišču …
Povedali so mi, da je minilo 606 dni od mojega zadnjega nastopa za reprezentanco, kar je lep čas. Ampak naša reprezentanca je še vedno prava ekipa, res klapa, vsi se dobro razumemo zunaj igrišča, kar se zelo pozna na igrišču. Res smo eden za drugega in čeprav nismo opravili veliko treningov, delujemo kar uigrani. Moramo samo nadaljevati.
Naveza Makuc-Vlah-Janc je videti vrhunsko …
Z Blažem sva uigrana iz Barcelone, z Aleksom se še uigravava, ampak osnove so na igrišču že vidne. Verjamem, da bo iz treninga v trening, tekme v tekmo vse bolje in bo še manj napak.
Očitno boste v bodoče vi mož s ključi napada v rokah. Vam je selektor to tudi povedal, vas pripravil na to, ali ste jih preprosto vzeli in se postavili kot prvi mož v napadu?
Vemo, da mora srednji zunanji igralec prevzeti odgovornost v napadu. Uroš mi tukaj zelo pomaga, ko pride do težkih trenutkov. Pove nam, kaj naj igramo, ker ima več izkušenj kot mi vsi skupaj. Imamo dober miks, na tem moramo samo graditi.
Do kam graditi, do svetovnega vrha? Vaši soigralci so na olimpijskih igrah dokazali, da so tam nekje, do kolajne so zmanjkali milimetri …
