Slovenija – Litva 36:25 (17:15)
Velenje – Rdeča dvorana, 1100 gledalcev, sodnika: Hofer in Schmidhuber (oba Avstrija).
SLOVENIJA: Baznik (6 obramb), Ferlin (8 obramb), Blagotinšek, Miličević, Henigman 3, B. Janc 4, Tajnik, Cehte 3, Jovičić 3, Kodrin 3, Horžen 2, Makuc 7, Grošelj 2, Novak 1 (1), Vlah 7 (5), Suholežnik 1.
LITVA: Rašimas (1 obramba), Gurskis (4 obrambe), Morkunas(6 obramb), Virbauskas 2, Malaskinskas 5 (3), Petreikis 2, Barbaskas, Grigas, Montvilas, Aukštikalnis, Laipiniauskas 3, Antanavicius 4, Stvolas, Cesna 1, Urvikis 3, Dumcius 5.
Sedemmetrovke: Slovenija 7 (6), Litva 3 (3).
Izključitve: Slovenija 8, Litva 10 minut.
Priznamo, bilo je malo nenavadno pogledati na igrišče, kjer v dresu slovenske reprezentance ni bilo dolgoletnih reprezentantov Jureta Dolenca, Boruta Mačkovška, Mihe Zarabca, Deana Bombača, Mateja Gabra … Bil je to začetek nekega novega obdobja izbrane vrste Slovenije, čeprav moramo v isti sapi povedati, da prejšnje še ni nujno zaključeno. Stara garda si je, kot nam je že ob vrnitvi iz Lilla povedal takrat sveže razočarani Bombač, v teh dneh pa to ponovil Miha Zarabec, rekla, da želi januarja poskusiti še enkrat. Še zadnjič. Seveda pa bo naslednji mesec odločitev, s kom v Zagreb v boj za kolajno, sprejel selektor Uroš Zorman.
Danes je svojim varovancem veliko ploskal, jih trepljal po ramenih in nanje malo kričal. Takega ne vidimo pogosto, ampak saj razlogov za slabo voljo niti ni imel. Razen, ko so Slovenci dopustili Litovcem približanje na 13:12, potem ko je (nova) udarna zunanja vrsta Slovenije z Domnom Makucem kot novim poveljnikom na igrišču ter Nikom Henigmanom in Nejcem Cehtetom z zgodnjo serijo 5:0 (za 7:2) položila dobre temelje za miren večer. Na koncu je tudi bil – Slovenci z vročim Makucem (7 zadetkov), hladnokrvnim izvajalcem sedemmetrovk Aleksom Vlahom (7) in Blažem Jancem (4) na čelu so v drugem polčasu povsem nadigrali svoje goste. Kristjan Horžen je v 47. minuti dosegel že 31. zadetek Slovencev za premiernih +10, potem ko je med glavnim odmorom na semaforju kazalo 17:15 … Niko Markovič, Boris Denić, Tone Tiselj, Branko Tamše, Gorazd Škof in številni drugi znani obrazi na tribunah Rdeče dvorane so lahko uživali v predstavi Slovencev, predvsem mojstrovinah Makuca, ki skupaj z Vlahom in Jancem gradi fantastično navezo za nov olimpijski ciklus.
Uroš Zorman je bil še najbolj znerviran po tekmi, ko smo ga pobarali, če je bil načrtno tako umirjen in potrpežljiv – ker se pač zaveda, da je vsak začetek težak –, ali preprosto tako zadovoljen s predstavo svojih mož. »Karkoli naredim ni v redu. Ko kričim, ko ne kričim, ko ploskam, dajem 'petke' igralcem, ko sem dobre ali slabe volje … Moram malo spreminjati pristope, da imamo teme za pogovore,« je cinično dejal Zorman in v vedrejšem tonu nadaljeval z oceno tekme: »Bom rekel, da sem zadovoljen. Proti koncu prvega polčasa nisem bil, potem smo se v garderobi malo pogovorili in drugi del odigrali kot se spodobi. Profesionalno opravljena naloga, ampak brez presežka. Najpomembneje je, da smo prišli do takšne ravni, da tudi takšne tekme oddelamo, kot smo jo tokrat.«
