S Celjem je podpisal v času debelih krav in nato še enkrat, ko so blagajne polnili krediti, vmes je tri leta vodil igro takrat najbogatejšega in najmočnejšega kluba Evrope Ciudad Reala, kasneje pa bil devet let na plačilni listi naslednjega od evropskih velikanov Kielc. Kot trenerja ga zato ne vodi denar, temveč izziv(i), kot selektorja Slovenije pa tudi čast, ponos in patriotizem. S stolčka, na katerem sedi zadnji dve leti, se mu tako nikamor ne mudi. Še več, slovensko reprezentanco je tako odločen odpeljati na olimpijske igre v Pariz, da ga danes iz službe domovine, kot zagotavlja, ne bi premamil niti klic iz Barcelone, Kielc ali Savdske Arabije. Našemu klicu se je prijazno odzval v včerajšnjih dopoldanskih urah, ko je po dveh prespanih nočeh v domači postelji dokončno strnil vtise o popotovanju do šestega mesta na Euru v Nemčiji in glavo hočeš nočeš že preklopil na svojo drugo službo. V naslednjih desetih dneh ga s Trimom čakata velika derbija s Celjem in Gorenjem, ki lahko Trebanjce povsem približata zgodovinskemu naslovu državnega prvaka.
Zanima nas, kako nameravate graditi svojo trenersko kariero. Vemo, da ste kot igralec zaslužili, kolikor je v rokometu mogoče zaslužiti. Ne kot Goran Dragić, Jan Oblak ali Anže Kopitar v svojih športih, za udobno življenje pa ste verjetno vseeno privarčevali. Kakšno vlogo bo v vaši trenerski karieri igral denar? Kako pomembna je številka v pogodbi in kako pomembno je to, kdo da pogodbo?
Pustimo to, koliko sem zaslužil; recimo, da imamo mirno življenje brez stresa. Pa še srečo imam, da ima žena svoje podjetje in me lahko preživlja (smeh). Vsi vemo, da je denar sveta vladar in brez tega ne gre, nisem pa pohlepen človek, ki bi stremel k ne vem čemu. Zadovoljen sem z majhnimi stvarmi, kot vsakdo pa si tudi kaj malega privoščimo. Vloga denarja v moji karieri ni velika. To delam, ker to rad delam, od nikogar nisem odvisen. Nihče me ne more omejevati, saj mi ni treba biti nekje zato, ker bi to potreboval in bi potem moral delati tako, kot bi mi govorili drugi. Pri tem poslu je edina pot, da si miren in neodvisen od drugih. Zdaj pri meni odloča družina. Kot igralec sem bil prioriteta jaz, zdaj so pa oni.
Recimo hipotetično: jutri dobite ponudbo iz Savdske Arabije, kjer bi se po nogometu navdušili nad rokometom in začeli vanj metati milijone. Ampak isti dan morate oditi, zapustiti reprezentanco in seveda vaš zdajšnji klub. Hkrati dobite ponudbo za podaljšanje sodelovanja z malce povišice pri RZS. Kaj naredite?
Ostanem doma!
Če bi vas poklicali iz Kielc ali Barcelone, pa bi bilo najbrž malce težje sprejeti takšno odločitev, zavrniti ponudbo velikana …
Rekel bom tako, kot sem že ob začetku mandata. Sami smo si zadali jasen cilj – olimpijske igre v Parizu. Danes tega ne bi zamenjal za nič na svetu, za noben denar ali klub, to je dejstvo. Ni ga boga, ki bi mi to preprečil. Dali bomo vse od sebe, šli na glavo, da nam uspe. Imamo lepe možnosti ne le za uvrstitev na olimpijske igre, temveč tudi na svetovno prvenstvo, zato so moje misli usmerjene le v to, da svoje delo opravimo maksimalno pošteno in z maksimalnim izkupičkom. Kaj se bo dogajalo po tem, pa bomo videli.
CELOTEN INTERVJU Z UROŠEM ZORMANOM O KAVČARJIH, OCENI PRVENSTVA, ALEŠU PAJOVIĆU, KVALIFIKACIJAH ZA OLIMPIJSKE IGRE IN ŠE ČEM SI LAHKO PREBERETE V TORKOVI TISKANI EKIPI SN, KI JO DOBITE TUDI NA TRAFIKA24.SI.
