Kolegi s sosednjega uredništva tiskane Ekipe SN so po nekaj prespanih nočeh od prezgodnjega izpada Slovenije z evropskega prvenstva na Madžarskem in Slovaškem poklicali predsednika RZS in ga soočili z nekaj aktualnimi vprašanji.
Eno izmed njih je bilo o razdelitvi krivde za neuspeh. Jasno, ceno je plačal selektor, toda prav gotovo ni bil edini krivec. »Mislim, da si celotna ekipa že tako ali tako sama nalaga krivdo. Igralci so bili dovolj kritični, predvsem samokritični, kar se mi zdi prav. Na drugi strani mora strokovna ekipa ob terenu prevzeti svoj del odgovornosti, sploh za svoje vodenje na zadnji, odločilni tekmi. Ta objektivna odgovornost je na strani selektorja. Na igrišču je zmanjkalo emocij, pozitivne energije, verjetno tudi zaupanja na igrišču in ob njem. Analiza oziroma natančen pogled bo pokazal, zakaj tega ni bilo. Po drugi strani mi ni bilo všeč, da s klopi ni bilo niti poskusov, da bi nekaj spremenili, dodali. Tako na terenu kot na klopi smo pasivno čakali, ne da bi iskali ustrezne rešitve. Tu mislim tudi na rotacijo. Zame je nesprejemljivo, da s takim igralskim kadrom, kot smo ga imeli, niso vsi igralci niti dobili priložnosti, da bi pomagali in dodali nekaj svojega. V tistem trenutku je bilo zaupanja v selektorja konec,« je povedal Franjo Bobinac, na podvprašanje, če se tudi sam počuti odgovornega za nastalo situacijo, pa odvrnil: »Človek si vedno postavlja vprašanja. Ampak mi, predsedstvo in predsednik, nismo niti na igrišču niti na klopi. S tega vidika bi bil očitek le, če se ne bi v pravem trenutku odzvali in sprejeli odločitve. Z Vranješem smo postavili strokovnjaka, ki je v svoji karieri nekaj že dosegel. Ne morem reči a priori, da je bila odločitev zanj slaba. Se je pa pokazalo, da iz različnih razlogov, ki bodo še analizirani, ni bil uspešen. Vranješevo obdobje se je izkazalo za neuspešno. To pa, še enkrat, ne pomeni, da je bila odločitev za njegovo imenovanje napačna. Z njim smo začeli dobro, lahko bi se nadaljevalo tudi drugače. Ampak se ni, zato smo naredili zamenjavo.«
