Da nismo patrioti? Smo edina resna reprezentanca na svetu, ki igra brezplačno

Jasno, z mislimi ste že povsem pri vašem klubu Barceloni, s katero ste po reprezentančnem premoru že odigrali eno tekmo, pred vami pa je četrtfinale lige prvakov. Kljub temu vas prosimo za komentar opravljenega na zadnji akciji Slovenije in nasploh v kvalifikacijah.
Vsi se zavedamo, da smo zaradi spremembe sistema tekmovanja na evropskem prvenstvu dobili verjetno najlažjo kvalifikacijsko skupino, kar smo jih kdaj imeli. Na začetku smo si rekli, da je cilj šest zmag, trenutno pa smo pri štirih in torej na dobri poti, da zastavljeno uresničimo. Ocena kvalifikacij je vsekakor pozitivna. Tekma na Nizozemskem res ni bila bleščeča, ampak tudi tako tekmo je treba zmagati. V preteklosti se nam je velikokrat dogajalo obratno; da smo vso tekmo vodili in na koncu izgubili. Navsezadnje je lepo enkrat biti na drugi strani. Moramo biti zadovoljni, a se tudi zavedati, da je to le pot do evropskega prvenstva, tam pa se bo potem odločalo o tistem, česar si želimo.

Drugo tekmo v Celju ste si ogledali s tribune. Ste bili zelo razočarani, da niste dobili priložnosti?
Vesel ravno nisem bil, ampak to je odločitev selektorja in nisem na položaju, da bi o tem sploh lahko razpredal. Pomembno je, da smo zmagali in naredili, kar smo morali. Bodo pa še naslednje akcije, kjer bo priložnosti dovolj. Najpomembnejše akcije ne nazadnje šele prihajajo.

Selektor je rekel, da potrebujete še operacijo drugega kolena, ko opravite s tem, pa boste spet tisti Jure Dolenec, ki ga reprezentanca krvavo potrebuje. Kako je s kolenom, kakšne so težave?
Zelo verjetno bom šel res na operacijo, ni pa nujno. Junija bomo iskali rešitve, kako koleno spraviti v boljše stanje. Odločitev bo padla po sezoni.

Koliko vas težave s koleni še ovirajo pri igranju rokometa?
Optimalen nisem, se pa počutim sposobnega pomagati. To sezono je treba zdržati do konca, čakajo me, upam, še štiri zelo pomembne tekme. Tiste v prvenstvu ne bodo odločale o ničemer več, razmišljamo predvsem o ligi prvakov. Poskušal bom pomagati, kolikor bom lahko, potem pa bomo videli, v kakšnem stanju je koleno. Težave se mi vlečejo že nekaj časa, a mogoče jih bom rešil s premorom in določenimi terapijami – v nasprotnem primeru pa, kot rečeno, operacija. Ampak kolikor mi je znano, ne gre za resen poseg in čas okrevanja ni dolg, tako da bi moral naslednjo sezono brez začeti normalno.

Še vedno ste eden glavnih 'liderjev' te slovenske reprezentance. Mogoče beseda ali dve o selektorjevih pomislekih oziroma kritikah pred zadnjo akcijo, ko je izrazil nezadovoljstvo s pristopom in odnosom reprezentantov do državnega grba. Tudi vi, ki ste že zelo dolgo v reprezentanci in ste doživljali različna obdobja, vidite ta problem?
Zelo težko sprejmem trditev, da nimamo patriotskega čuta in na reprezentančne akcije ne hodimo motivirani. Mi smo edina resna reprezentanca na svetu, v kateri reprezentanti, ki pridemo na akcije, nismo čisto nič plačani. Ni nobenih dogovorjenih premij, razen če morda osvojimo kolajno, tako da se s tem ne morem strinjati. Seveda mora vsak zase povedati, kako motiviran pride na akcijo, in kar zadeva mene, bi bil doma, če ne bi bil motiviran. Zagotovo.

Po nekem vrhuncu v Vujovićevi štiriletni eri s kolajno na SP 2017 je sledil padec. Na zadnjem velikem tekmovanju Slovenije ni bilo. Pričakujete nov vzpon oziroma vidite, da se reprezentanca spet pomika v to smer?
Neuvrstitev na svetovno prvenstvo je bila vsekakor veliko razočaranje, treba pa je vedeti, da se je nakopičilo ogromno nesrečnih dejavnikov – mislim predvsem na poškodbe. Že na prejšnjem evropskem prvenstvu smo bili v vse prej kot popolni postavi in moramo priznati, da je vse skupaj delovalo slabo. Končna uvrstitev bi lahko bila že tako boljša od osmega mesta, če bi bili vsi, pa bi gotovo lahko spet napadali polfinale. Kar se je zgodilo lanskega junija, je bil spet nepredvidljiv splet okoliščin. Že na prvi tekmi smo ostali brez Gabra, za katerega vemo, koliko pomeni. Izgubiti doma za pet, šest zadetkov v končnici je nekaj, česar ne bom nikoli pozabil. Zdaj se poskušamo vrniti na stara pota. Zelo pomembno je, da kvalifikacije zaključimo z vsemi šestimi zmagami in si zagotovimo čim boljši položaj na žrebu za prvenstvo. Potem pa si moramo vsi želeti in verjeti, da se lahko na Euru uvrstimo v olimpijske kvalifikacije in od tam na olimpijske igre, sicer nima smisla, da hodimo tja. Verjamem, da bomo dali vsi vse od sebe, s tisto Madžarsko pa smo si nedvomno precej zapletli položaj.

Je med selektorjem in igralci še vedno vse v redu, je reprezentanca še vedno tako enotna, kot je bila v najboljših časih?
Mislim, da nismo imeli nikoli težav z nobenim selektorjem. Sam sem bil doslej pri treh in vedno je bilo vse v redu. V naši ekipi ne vidim nikogar, ne prej ne zdaj, ki bi bil tako konflikten, da bi želel kakorkoli rušiti trenerja. Vsi v reprezentanci sodelujemo zato, ker imamo Slovenijo radi in bi radi nekaj dali svoji državi. Pri vsem, česarkoli se lotimo, stremimo k temu, da bi se končalo na najboljši možen način.