Naj se razumemo, nobenega dvoma ni o tem, da je bila Slovenija v ponedeljek žrtev sodniškega mrcvarjenja, pravega masakra, ropa pri belem dnevu. Število sodniških napak, strogih sedemmetrovk in izključitev na eni strani ter nedosojanja enih in drugih na drugi, nemški strani je naravnost neverjetno. Slovenija bi tekmo morala mirno pripeljati do konca z zanesljivo zmago, če ne bi bilo tega - še enkrat - masakra.
Zdaj pa dogodek v zadnji sekundi. Kot veste, je kljub vsemu temu Slovenija v zadnjo sekundo prišla z vodstvom, čemur je sledil poskus Nemcev, da bi v tej zadnji sekundi s sredine še sprožili proti slovenskim vratom. Trojica slovenskih rokometašev je ta strel blokirala preblizu, sodnika sta pogledala posnetek in po tem ogledu sta se Litovca odločila za rdeč karton Blažu Blagotinšku ter sedemmetrovko za nemško izenačenje.
Večina interpretacij se je takoj sklicevala na pravilo zadnjih 30 sekund, po katerem grobi prestopki v zadnje pol minute igre avtomatično pomenijo najstrožjo kazen: sedemmetrovko in rdeč karton igralcu, ki je prestopek zagrešil. Vendar pa, pozor, tako grobo kršitev predstavlja zgolj preprečitev izvajanja začetnega meta, ne pa tudi oviranje izvajanja začetnega meta. In tu je zanka, ki odloča o čisto vsem.
Pod točko ena je tako ali tako jasno, da je, če so Nemci na sredino prišli prepozno, vse skupaj brezpredmetno in akcija sploh ne bi smela veljati. Če pa so prišli pravočasno - in verjetno so prišli pravočasno -, potem se začne zgodba o preprečevanju in oviranju. Oziroma o preprečevanju ali oviranju. Od tega je odvisno, ali je mogoče uporabiti pravilo zadnjih 30 sekund z rdečim kartonom in sedemmetrovko.
Če Nemec na sredini igrišča sploh ne bi izpustil žoge, bi bila stvar jasna: slovenski igralci so bili preblizu, začetni met je bil preprečen, rdeč karton in sedemmetrovka. Ker je Nemec žogo izpustil, pa je EDINO vprašanje, KDAJ jo je izpustil. Pri čemer pa je to vprašanje čisti športni, logični in filozofski paradoks. Kot poudarja tudi imenitni nemški Sport1, ki je po nočni analizi edino PRAVILNO osvetlil dogodek.
Če Nemec ni izpustil žoge pred iztekom časa, se v tem paradoksu lahko šteje, da je NI MOGEL izpustiti pred iztekom časa. Poskusil je prej, ni mogel, izpustil jo je prepozno, torej je bil njegov začetni met preprečen. V tem primeru sta rdeč karton in sedemmetrovka pravilna odločite. Če jo je izpustil pred iztekom časa, pa je v resnici naredil napako. Bil je zgolj oviran, za to predvidena kazen pa je 2 minuti izključitve in ponovitev začetnega meta.
Obstaja torej možnost, da sta se sodnika sklicevala na napačno pravilo. Da sta uporabila kazen za preprečitev začetnega meta, čeprav je morda šlo zgolj za oviranje. In če sta storila to, potem sta materialno kršila pravila. V tem primeru slovenska pritožba na drugi stopnji lahko uspe, lahko prinese ponovitev tekme ali spremembo končnega izida. Če sta poznala pravila in sta na posnetku gledala le, ali je iztekel čas, pa slovenska pritožba ne more uspeti ne glede na vse sodniške napake.
Posnetka, ki bi javnosti kazal, kako je bilo z uro v trenutku meta, ni. Vam pa ponujamo označen izvleček iz angleških pravil, ki zelo jasno govori o tem, da je ima Sport1 prav in da je tale interpretacija, ki vam jo ponujamo na tem mestu, EDINA pravilna. Glavni del knjige pravil (prva priloga) sicer dopušča možnost drugačne (napačne) razlage. Toda dodatek v taisti knjig govori konkretno o začetnem metu in dopušča le eno interpretacijo. To, ki smo vam jo predstavili.
