Olimpijske igre so iz dneva v dan bližje, napetost se stopnjuje že pri nas, kaj šele pri vas …
Vsi skupaj smo že komaj čakali, da se priprave končajo. Nabiti smo s pozitivno energijo in olimpijskim duhom, seveda imamo tudi svoja pričakovanja. Forma in nekaj tiste športne sreče bo pokazalo, kam lahko sežemo. In če bomo pravi ter se ne bomo ustrašili zmag, mislim, da lahko pridemo do tistega želenega četrtfinala, v katerem pa bo odločala dnevna forma.
Vi ste pred dvanajstimi leti že zaigrali na olimpijskih igrah. Kako bi to trenutno napetost in pričakovanja primerjali s tistimi izpred Aten?
Tudi takrat smo imeli izredno močno reprezentanco, saj smo na olimpijske igre prihajali kot evropski podprvaki. Premagovali smo vse dobre reprezentance, tako da je bila takrat v načrtu kolajna. A potem se nam je vse porušilo in padlo v vodo, doživeli smo totalen razpad sistema. Tako da opozarjam: zdaj je treba biti previden. Veliko je novih igralcev, ki še niso bili na olimpijskih igrah, in treba se je zavedati, da gre za turnir, ki je poseben. Ampak konec koncev je samo turnir. Ko pomislimo na olimpijsko kolajno, so to sanje, ki jih uresniči samo, kaj pa vem, en promile ljudi na svetu. Ali smo zdaj sposobni tega, bomo videli tam, čeprav mislim, da nima smisla že zdaj govoriti o kolajni. Mi moramo najprej priti tja in pokazati, kaj smo, kdo smo, šele nato pa bomo lahko začeli sanjati o medaljah.
Kaj vam je od tistih olimpijskih iger najbolj ostalo v spominu?
Teh dvanajst let je šlo kar hitro mimo … Spomnim se, da sem si mislil, da se bomo na olimpijske igre uvrščali redno, pa sva z Urošem (Zormanom, op. p.) morala čakati dvanajst let, da smo šli na druge igre. Dobili smo drugo priložnost in upam, da je ne bomo zapravili. Spomnim se tudi življenja v olimpijski vasi, ki je super. Tam sem se na primer slikal z Yaom Mingom, videli smo ameriško košarkarsko reprezentanco … Ostali spomini so kar malce zbledeli, tako da super, da jih bom lahko obnovil.
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE SAMO V TORKOVI IZDAJI EKIPE SN!
