V Franciji preživlja drugo pomlad. V Istresu je znova našel nekje v Nemčiji izgubljeno rdečo nit kariere in bil izbran za najboljšega igralca druge lige, sijajne predstave pa nadaljuje tudi v Tremblayju. In v 33. letu starosti je znova dočakal tako želeno reprezentančno vabilo.
Kakšni so občutki po vrnitvi v izbrano vrsto?
Kaj naj rečem drugega, kot pa da sem zelo vesel in ponosen, da sem znova del tega. Večino fantov poznam, s številnimi sem že igral, treningi so kakovostni, zavzeti, vsi imamo eno samo misijo, zmagati na Slovaškem. Zaradi določenih poškodb bomo priložnost dobili drugi, verjamem pa, da bo vsak dal svoj maksimum.
Ste pričakovali, da se boste v Kristusovih letih vrnili v izbrano vrsto?
Vedno sem si želel, vsakič, ko je prišel seznam, sem upal na vpoklic, zato sem tudi vsak dan treniral.
Je bilo v teh letih težko gledati reprezentanco od zunaj?
Čeprav nisem bil zraven, sem vedno stiskal pesti za fante. Prejšnji selektor v meni ni videl reprezentančnega kalibra, kot športniku mi seveda ni bilo lahko, a sem delal in delal ter dočakal novo priložnost.
Klubska sezona?
Ekipno bi si želel kakšno mesto više od enajstega, kar se mene samega tiče, pa sem zadovoljen. Igral sem veliko in dobro, bil sem zdrav, seveda pa je vedno lahko še bolje.
Koliko samozavesti in zagona vam lahko da dobra klubska sezona za reprezentančne preizkušnje?
Če te po petih letih in pol znova pokličejo v reprezentanco, ne potrebuješ ne vem kakšne klubske sezone. Če si to pet let in pol srčno želiš, je že sama želja več kot dovolj. Tudi če slučajno nisem v formi, vem, da bom na tekmi eksplodiral.
Bi rekli, da je bil prestop v Francijo korak v pravo smer, če ne kar zadetek v polno?
Zdaj, v retrospektivi, vsekakor. Lani mi ni bilo lahko, ni se lahko sprijazniti z igranjem v drugi ligi, a želel sem si minute, da vidim, kje sem, in izteklo se je super. Hvaležen sem za vse, kar se mi je pripetilo.
Je PSG zasluženo francoski prvak?
Kaj pa vem, ali je zasluženo ali ne, če so osvojili naslov, že mora biti zasluženo. Na koncu so odigrali res dobro, Montpellier je bil po drugi strani resda večino sezone na prvem mestu, a izgubil dve tekmi v finišu in prav to je čar prvenstvenega tekmovanja. Sam bi seveda privoščil naslov naši četici v Montpellieru.
Veliko je govora o Nikoli in njegovemu prihodu v Pariz?
Res je precej govora, a uradno ni še nič znanega. Vem toliko kot vi, novinarji, kaj več pa ne bi znal povedati.
V Tremblayju je vse več Slovencev, vam in Urošu Bundalu se bo poleti pridružil še David Miklavčič?
Spraševali so me po Davidu in povedal sem svoje mnenje, da je tak kot vsi slovenski rokometaši. Slovence namreč v Franciji zelo cenijo, tako po kakovosti kot po delovnih navadah. Vedno več nas je, vsi imamo vidne vloge v svojih klubih. Smo priljubljena in zaželena delovna sila, po drugi strani pa je tudi liga močna, finančno stabilna in kot taka priljubljena destinacija.
