Po poldrugem desetletju v domačih klubih je Irmanovo poleti Lokomotiva odpeljala v Zagreb. Lahko bi zapisali kar malce presenetljivo. Potem ko je v nekaj mesecih v Krimu pustila več kot le soliden vtis, s(m)o številni pričakovali, da bo postala tudi del novega Krima. A odločila se je za projekt na bolj trdnih temeljih, vsaj tako je bilo videti še pred meseci. Potem ko so v lanski sezoni s hrvaškega prestola po desetletju izrinili Podravko in v prestolnico vrnili dvojno krono, so namreč v Zagrebu tudi v novo sezono vstopili s smelimi načrti.
A Lokomotiva se je precej hitro upehala, o finančnih težavah čivkajo že vrabci na strehah, še globlje pa je zabredla po tistem, ko se je glavni prijatelj kluba, zagrebški župan Milan Bandić, znašel pod drobnogledom urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala ter nato posledično tudi pod ključem.
"Kar zadeva življenje v Zagrebu, nimam pripomb, glede tekmovalnega vidika pa sem malce manj zadovoljna. Po prvi tekmi s Sävehofom sem namreč pričakovala, da se bomo morda vendarle uvrstili v drugi del lige prvakinj. Denar? Imamo težave, ker je župan zaprt, a o prihodnosti bom lahko kaj več povedala kdaj drugič. Odprtih je več opcij, a v teh dneh razmišljam zgolj o reprezentanci," je glede prihodnosti malce skrivnostna Irmanova, ki je ob podpisu enoletne pogodbe bržkone vseeno pričakovala drugačen scenarij. Nekateri bi celo rekli, da je šla z dežja pod kap.
"Jaz sem tega že vajena, vem, kako preživeti brez denarja (smeh)," dobra volja kljub vsem težavam ne zapušča desnega krila, ki v Zagrebu trenira pod trdo roko enega najboljših desnih kril vseh časov, slovitega Irfana Pipeta Smajlagića.
ČAS JE
In če je klubska prihodnost bolj kot ne v megli, je Irmanova po drugi strani prepričana, da so pred slovensko reprezentanco lepši časi. Na druženju s sedmo silo pred odhodom v Švico optimizma ni manjkalo, in to kljub temu, da Marta Bon ne more računati na dve udarni desničarki iz zunanje linije, kapetanko Nino Jeriček in Majo Šon. "Seveda bo težje brez Maje in Nine, ki sta že dolgo v sistemu, a mislim, da se je Tjaša Stanko res dobro vključila. Ne bom rekla nad pričakovanji, pred tem je namreč nisem poznala in ne morem soditi, ali je pokazala, da lahko zakrpa nastalo vrzel. Cilj nedvomno je dosegljiv, ne bo pa preprosto. A mislim, da smo tako izkušene, da bi morale osvojiti turnir, pravzaprav ne razmišljamo o ničemer drugem."
"Zagotovo bi bilo zame precejšnje razočaranje, pri mojih letih ne bo več prav veliko priložnosti za veliko tekmovanje," se zaveda 28-letnica, ki je bila zraven, ko je Slovenija leta 2010 še zadnjič zakorakala na veliko sceno.
Optimizem v slovenskem taboru gradijo tudi na nedavnem gostovanju v Črni gori, ko so bile enakovredne eni najboljših ekip stare celine, čeprav so prijateljske tekme eno, kvalifikacijske pa nekaj povsem drugega. "Odkar nas je prevzela Marta Bon, smo odigrale nekaj dobrih tekem, nekajkrat pa zmagale kljub slabi igri. Morda je prav nedavno gostovanje v Črni gori nakazalo, da prihaja naš čas, da bomo končno udarile na površje in pokazale, da smo dovolj kvalitetna reprezentanca, ki pa je imela morda v preteklosti malce nesreče, bodisi z žrebom bodisi s poškodbami ... Mislim, da je zdaj res čas, da pokažemo, da smo iz pravega testa."
V JUNIJSKE KVALIFIKACIJE VODI LE PRVO MESTO
Medtem ko tiste najboljše reprezentance stare celine pilijo še zadnje malenkosti pred začetkom evropskega prvenstva, se bo – recimo temu – evropska druga liga podala na dolgo in trnovo pot s končnim ciljem na Danskem, Hamletova dežela bo namreč čez dobro leto dni gostila svetovno prvenstvo.
V predkvalifikacijah svojo pot začenja štirinajst izbranih vrst, le zmagovalke vsake izmed štirih skupin pa bodo na delu tudi junija. V dodatnih kvalifikacijah bo seveda veliko odvisno od žreba, ki bo 21. tega meseca ob robu zaključka EP na Madžarskem in Hrvaškem. Poleg gostiteljice Danske si bo mesto na SP neposredno zagotovil tudi evropski prvak. Naj še dodamo, da televizijskega prenosa tekem iz Zuricha ne bo, si bo pa mogoče tekme ogledati na spletnem naslovu www.handballTV.ch.
