Slovan – Krka 33:27 (21:12)
* Dvorana Kodeljevo, gledalcev 1540, sodnika: Sok in Lah.
* LL Grosist Slovan: Bojić, Panjtar, Slatinek Jovičič 8, Tzortzinis 2, Dolenec 2, Pajt, Ljevar 3, Stojnić, Mlivić 6, Malus 6, Budja, Mehmedćehajić, Brozović 2, Grebenc, Zobec 3, Žabić 1
* Krka: Stanojlović, Blaževič, Emeršič 2 (1), Avsec 7, Cirar, Gliha, Ščuka 1, Vukić 5 (4), Stanojević 4, Rašo 2, Nikolić 4, Lavrič, Kukman 1 (1), Ćirović 1, Matko, Derganc.
* Sedemmetrovke: LL Grosist Slovan 2 (0), Krka 8 (6).
* Izključitve: LL Grosist Slovan 14, Krka 4 minut.
»Gremo po prvo 'titulo',« je med vrati dvorane pred finalnim obračunom dejal Slovanovec po duši in srcu. In so šli. Varovanci Uroša Zormana, ki je po zmagi s 33:27 nad Krko skupaj s Stašem Jovičićem ubranil pokalno lovoriko, lani osvojeno s trebanjskim Trimom, niso gostom iz Novega mesta dovolili niti kančka upanja po uspehu. Takoj, ko sta najboljša sodnika na svetu David Sok in Bojan Lah označila začetek tekme, so (po)kazali, kdo je šef. Moštvo Mirka Skoka, Zormanovega pomočnika iz reprezentance, ni zmoglo pokazati še ene takšne predstave kot v polfinalu, ko je šokiralo Celje. Že po slabih 20 minutah, ko je na semaforju kazalo 13:6, je bil zmagovalec tako bolj ali manj odločen.
Ni bilo namreč za pričakovati, da bi si ljubljanski tigri privoščili še en tak padec, kot so si ga v polfinalu proti Gorenju, ko so v drugem polčasu skoraj zapravili devet zadetkov zalog. Lekcija je bila preveč sveža, da bi jo pozabili. Po izidu polčasa 21:12 si v drugem tokrat niso otežili življenja.
Do končnice so ohranjali prednost v višini desetih zadetkov – kakšen gor ali dol – in tekmo mirno pripeljali do zmage. Tokrat so popustili šele v zadnjih minutah, da je bil pogled na tribune tudi za gostujoče navijače pri -6 malce lepši. Najbolj razpoložen na igrišču je bil Staš Jovičić z devetimi zadetki, pri farmacevtih jih je Jernej Avsec dosegel sedem. Najboljša strelca turnirja sta bila Krkina Vojislav Vukić in Veljko Stanojević s po 16 zadetki. Aljaž Panjtar je bil izbran za najboljšega vratarja, Jaka Malus pa najkoristnejšega igralca.
Panjtar je šel po nagrado s širokim nasmeškom. »Čez dan nisem vedel, ali bom sploh igral, saj me je bolel hrbet, zato sem na tabletah. Odleglo mi je, ker sem lahko pomagal. Da smo naredili, kar smo si zastavili. Lepo je biti vratar turnirja, ampak najlepše je, da smo osvojili pokal, prebili led in gremo lahko z dvignjeno glavo naprej po drugo lovoriko,« je poudaril, da mu ekipa pomeni največ, podobno kot otroku celjskega rokometa Malusu, ki je ponosen, da je pomagal na Kodeljevo prinesti prvo lovoriko v zgodovini kluba. »Za nami je popoln vikend, oddelali smo ga od prve do zadnje minute. Lovorika ostaja v Ljubljani, zgodovinska. To bo veter v naša krila. Danes je čas za slavje, ampak mi gremo naprej. Pred nami je še en cilj, ne smemo se ustavljati,« je s trofejo v rokah dejal Malus. Ko jo je predsednik RZS Bor Rozman predal kapetanu Iliji Brozoviću, jo je ta predal Alexu Periću, za katerega so jo slovanovci tudi osvojili, da jo je dvignil visoko v zrak. Bil je to res lep, čustven trenutek ...
Uroš Zorman je po svoji drugi (pokalni) trofeji v trenerski karieri, po lanski s Trimom, sijal od ponosa. »Vsaka lovorika je nekaj posebnega, vsaka ima svojo zgodbo. Doma smo, prva lovorika Slovana v samostojni Sloveniji je doma. Lepo,« je začel trener Slovana, ki je užival v tem vikendu. »Zahvalil bi se našemu klubu, organizaciji, da so naredili spektakel v Ljubljani, ki si ga naše mesto zasluži. To Ljubljana potrebuje. Tudi navijači so to upravičili, dvorana je bila nabito polna. Rekel sem, naj zmaga rokomet in naj zmaga najboljši. Tako je tudi bilo. Bile so neke izjave po polfinalu, zelo neprimerne. Moji fantje igrajo s srcem, so prava ekipa. Poglejte jih, tu ne gre za denar, to je srce. Res bi se zahvalil fantom za fenomenalno opravljen turnir,« je pristavil.
Si predstavljamo, da je ciljal na besede celjskega trenerja Paula Pereire, ki je po polfinalnem porazu s Krko dejal (le), da so Celjani prišli na ljubljansko zabavo, ko je govoril o neprimernih izjavah. Je užival v ljubljanski zabavi? »Danes bom užival, kdor bo prišel na našo zabavo, pa naj pride. Če je imel kdo težave čez celo sezono, smo jih imeli mi. Noro, česa takega ne pomnim. In še vedno imamo težave. Ampak vedno smo bili tiho, delali smo svoje in delamo svoje. Na Kodeljevem smo zaprti, nikoli ne jamramo in ne izpostavljamo težav, le delamo. Res je, imamo veliko število igralcev, ampak kar poglejte, kdo lahko igra in kdo ne. Kaj ostali govorijo, pa naj,« je Uroš Zorman sporočil v Celje.
Krimovke vsaj glavne na vasi, če ne v mestu
Da je bila zabava v Ljubljani popolna, so poskrbele krimovke, ki so pričakovano osvojile prvo domačo lovoriko v sezoni 2024/25. Lanske branilke naslova iz Vipavske doline so bile v posameznih obdobjih finalne tekme povsem enakovredne krimovkam, ki so predvsem izkoristile večji nabor kakovostnih igralk in se po dveh letih znova veselile pokalne zmage.
Ljubljančanke le dvakrat niso igrale v finalu slovenskega pokala od slovenske osamosvojitve, prvič leta 1992, drugič pa lani, ko so polfinalno tekmo proti Ajdovkam izgubile zavoljo administrativne napake.
V letih 1992 in 1998 je pokalni naslov osvojila ljubljanska Olimpija, lani pa Mlinotest Ajdovščina.
Pri rokometašicah iz Ljubljane je bila na finalni tekmi najbolj učinkovita Ana Gros z osmimi goli. Ana Abina, ki je bila izbrana za najbolj koristno igralko finalne tekme, je prispevala šest zadetkov. Pri igralkah iz Ajdovščine je bila strelsko najbolj razpoložena Petra Kramar s šestimi goli.
"Za razliko od svojih soigralk se lahko pohvalim, da sem drugič zaporedoma osvojila pokalni naslov. Lani v dresu mlinark, letos pa v dresu krimovk," je uvodoma v šali dejala Abina in dodala: "Vesela sem, da je pokal ostal v Ljubljani, sploh po velikem razočaranju in izpadu v ligi prvakinj. Sezona še ni končana, pred nami je še veliko pomembnih tekem tako na klubski kot reprezentančni ravni."
"Lahko smo zadovoljne z našo predstavo. V dveh dneh smo odigrale dve izjemno naporni tekmi. V finalu je odločila daljša klop ljubljanske ekipe. Borile smo se po svojih najboljših močeh in skušale držati korak s krimovkami, v prelomnih trenutkih dvoboja pa smo naredile tudi nekaj napak, ki so jih tekmice kaznovale," je po porazu dejala prva violina mlinark Nuša Fegic. V tekmi za končno tretje mesto so Velenjčanke premagale Ptujčanke s 24:23 (14:12).
