Poročali smo že, da je imel sin nove predsednice celjskega kluba Alenke Potočnik Anžič in trenerja vratarjev v štabu Paula Pereire Aleša Anžiča na mizi ponudbo Barcelone. Konkretno in močno pogodbo, kakršne, kot smo slišali, v Barceloni niso pripravili za še nobenega mladega upa. Aljuš je bil pred težko odločitvijo – ali ostati v Celju, kjer se mu v naslednji sezoni obeta vidna vloga v prvi ekipi, ali prestopiti v največji klub na svetu, kjer bi se moral kot sprva član B-ekipe še pošteno boriti za minute ob boku Blaža Janca in Domna Makuca. Po naših informacijah je odločitev zdaj sprejel.
Povlekel je pogumno potezo – odločil se je namreč zavrniti Barcelono, česar v Kataloniji seveda niso vajeni. Redki so pač junaki, ki rečejo ne hvala, ko na vrata potrka ta(k) velikan. No, Aljuš Anžič je, to storil, ker je ocenil, da bo tako najbolje za njegovo kariero. Morda tudi upoštevajoč nasvet Blaža Janca, ki je v svojih celjskih časih prav tako zavrnil Barcelono in sprejel ponudbo Kielc, preden ga je Barca poklicala še enkrat. Dejal je da je zanj trenutno najpomembneje, da veliko igra. Pogodbe s celjskim klubom Anžič sicer še ni podpisal, jo pa bo v bližnji prihodnosti.
Za prvo ekipo Celja bo debitiral v naslednji sezoni, kajti v letošnji mu pravilnik tekmovanja na Slovenskem še ne dovoljuje igranja članskega rokometa. Aljuš zato blesti v mladinski konkurenci, kjer je v konkurenci s tudi po tri leta starejšimi rokometaši daleč najboljši strelec lige – dosega kar 12 zadetkov na tekmo, skupno jih je nabral že 216. Glede na to, da mu na lestvici strelcev v hrbet gleda drugouvrščeni Slovenjgradčan Tjaž Štaleker (181), ki v tej sezoni odlično (in vse bolje) igra tudi v ligi NLB – na uvodnih dveh tekmah lige za prvaka je dosegel 13 zadetkov – bo Aljuš Anžič najbrž pripravljen, da kar takoj prevzame pomembno vlogo v članski zasedbi največjega kluba v državi. V pričakovanju naslednjih klicev evropskih velikanov, morda Barcelone, morda koga drugega ...
