Z Radoslavom Stojanovikom, pred več kot dvema desetletjema rokometašem Trima, kasneje Gold Cluba, kjer si je delil garderobo z v teh dneh preminulim Vladimirjem Matovićem, in v sezoni 2008/09 še Gorenja, smo se najprej dotaknili žalostnih tem, ki sta zaznamovali tudi njegove zadnje dni, tedne. Nenadno slovo šele 48-letnega prijatelja 'Matketa'iz skupnih časov pri Gold Clubu, sicer tudi Zormanovega nekdanjega soigralca iz Prul 67 in Jovičićevega tako iz Prul kot Gold Cluba, se ga je precej dotaknilo. Novica o smrti (po kratki, a hudi bolezni) slovenskega državnega prvaka iz leta 2003 in polfinalista lige prvakov z ljubljanskim klubom, je prišla kot strela z jasnega ... »Popoln šok zame, resnično. Nisem vedel, da je bil bolan. Zadnje tri, štiri leta nisva bila v stikih, prej pa sva se slišala vsako leto vsaj enkrat, dvakrat. Tako so me novice res šokirale,« je povedal Stojanovik, ki se bo skupnih trenutkov z Matovićem vedno rad spomnil. »V najlepšem spominu mi bo ostal. Skupaj z Matovićem smo si izborili ligo prvakov, ostalo je veliko lepih spominov. O njemu res vse pozitivno, tako kot o igralcu kot osebi lahko povem samo dobro,« je povedal s cmokom v grlu.
To so bili mladi ljudje, takšne napake so nedopustne
Na drugo tragedijo, ki se ga je v zadnjem obdobju dotaknila, se je navezal sam, ko smo ga povprašali o nedavnem dvoboju slovenske in makedonske reprezentance. V živo si je ogledal drugo tekmo v Kopru, potem ko je bil v času prve v Skopju kot selektor mladinske reprezentance Severne Makedonije službeno odsoten. Z mladinci je namreč gostoval na Poljskem … »V Kopru pa sem bil, ampak ta tekma ni dala realne slike. V Skopju da, Slovenija je tam odigrala res dobro tekmo. Te v Kopru pa nima smisla komentirati, ker vsi veste, kaj se je zgodilo v Kočanih, tako da igralci mislim da niso bili z glavami pri tekmi,« je dejal Stojanovik, ki bi seveda raje videl, da bi EHF uslišala prošnjo Makedonije in tekmo zaradi dogodkov v predhodni noči preložila. »Res je. Poglejte, Slovenija je boljša, ima boljše igralce, ampak ta tekma res ni imela pravega naboja. Pa še poškodba Miteva …« je pripomnil Makedonec iz Velesa.
Kočani so od njegovega rojstnega mesta oddaljeni manj kot 70 kilometrov. »To je uro od mene. Ampak taka stvar, taka tragedija se dotakne vsakogar. V bistvu ni pomembno, ali bi to bila Makedonija, Srbija, Hrvaška ali Slovenija, to se dotakne vseh. To so bili mladi ljudje, kaj takega se ne bi smelo zgoditi. Takšne napake se ne smejo dogajati, to je nedopustno,« je z žalostjo v glasu poudaril Radoslav Stojanovik, ki med 60 žrtvami oziroma drugimi preživelimi ni imel poznanih.
Pozitivna plat v Bonifiki odigrane tekme med Slovenijo in Severno Makedonijo, ki je zanesljivo pripadla gostiteljem, je bila kulisa na tribunah. Ne pomnimo, kdaj so kakšno rokometno tekmo slovenske reprezentance tako zaznamovali gostujoči navijači, kot je to v Kopru blizu 2000 Makedoncev.»Res bi pohvalil vse naše navijače. Prišlo je ogromno študentov, ki študirajo v Sloveniji, da so izkazali podporo svoji domovini. Res so pripravili lepo vzdušje, k temu je pripomoglo tudi veliko slovenskih navijačev. So pa Makedonci takšni, da jim ni pomembno, ali igrajo proti Sloveniji ali Estoniji, vedno bodo prišli in goreče navijali, imajo veliko nacionalno pripadnost,« je na to temo sklenil selektor mladinske reprezentance S. Makedonije, ki je trenutno s svojimi mislimi seveda predvsem pri svoji glavni službi na Dolenjskem.
Ne, ne, ne, zakaj bi bili večji favoriti kot Celje?
Odlično mu gre. S Trimom v tem koledarskem letu še ne pozna poraza, v prvenstvu je neporažen že od prejšnjega obiska Celja v začetku lanskega novembra. Sobotna zmaga nad Slovenj Gradcem na uvodu lige za prvaka je bila že dvanajsta prvenstvena v tem obdobju, edino točko mu je vmes izmaknil celjski Paulo Pereira. Lahko ob takšni formi rečemo, da bi bilo vse drugo kot državni naslov za Trebanjce razočaranje? »Ne, ne, ne, tega res ne moremo reči. Poglejte, Celje ima šest tujcev, mi samo tri. Zakaj bi bili mi večji favoriti kot Celje?« ostaja skromen Stojanovik.
A tujci ali Slovenci, mladi ali stari, pomembno je le, kako igrajo na igrišču. »Okej, igramo res dobro in če bomo nadaljevali s takšno igro in borbenostjo, se lahko nadejamo polfinala ali finala. Ampak v play-offu je vse odprto, nič ni samoumevno, nič ne pomeni, da smo imeli trinajst točk prednosti pred kakšnim tekmecem. Zdaj smo vsi skoraj na istem. En slab dan, en poraz, pa se lahko marsikaj podre. Že držati formo do bojev na izločanje bo težko, kmalu sledi premor zaradi finalnega turnirja pokala, kasneje še reprezentančni premor. Upam, da zdržimo,« si je zaželel trener Trebanjcev, ki je na Dolenjskem po začetnih krčih (izpad iz Evrope v kvalifikacijah proti sicer zelo močnemu Limogesu, uvodna prvenstvena poraza s Slovenj Gradcem in Slovanom, remija z Loko in Krko, grd poraz v Celju) zadihal s polnimi pljuči. »Zdaj sem res zadovoljen, medtem ko smo na začetku sezone imeli nekaj slabših tekem. A smo ujeli formo, od novembra dalje igramo res dober rokomet. Ta moment smo med štirimi ekipami, ki se bodo borile za naslov,« se zaveda Stojanovik.
Vsi štirje enaki favoriti
Zdi se, da bi te štiri ekipe morale biti Slovan, Celje, Trimo in Gorenje, čeprav je že uvodni krog lige za prvaka potrdil, da ni nič samoumevno. Celjani so se na domači tekmi z Ribničani rešili tik pred koncem, ko je zmagoviti zadetek dosegel Žiga Mlakar, Ljubljančani, najbrž šokirani po zdravstvenih težavah Alexa Perića, so se namučili s Škofjeločani, še najbolj suvereni izmed favoritov so bili v prvem delu sezone tako neprepričljivi Velenjčani. Stojanovik med naštetimi ne more oziroma noče s prstom pokazati na favorita: »Vse štiri ekipe, ki pridejo v polfinale, so enaki favoriti. Odločata dve oziroma tri tekme, dnevna forma, poškodbe, vse to bo vplivalo. Vemo, da ima Slovan zelo široko ekipo, sam ne bom odpisal niti Gorenja, ker moramo vedeti, da je za Velenjčani zahtevna jesen, igrali so Evropo. O Celju smo že govorili. Skratka, vsaka od štirih ekip, ki pridejo v polfinale, lahko postane državni prvak.«
Trebanjci lahko velik, če ne že kar ključen korak proti polfinalu naredijo v četrtek, ko bodo na licu mesta svojega zadnjega prvenstvenega poraza izzvali vodilno ekipo skupine B. S kar bolečimi spomini na prejšnji obisk Zlatoroga. »Zagotovo to ne bo takšna tekma kot tista, ki smo jo izgubili. Zdaj vemo, da lahko tam odigramo res dobro tekmo. Lahko upamo na zmago. Če nam uspe, bomo naredili lep korak naprej, če ne, nam ostanejo še štiri tekme, tako da bo v vsakem primeru ostalo vse odprto,« si nobenega pritiska ne nalaga Stojanovik.
V Sloveniji kot doma, a pogodbe še ni na mizi
Ga morda šefi s predsednikom Tonijem Jancem in glavnim podpornikom Juretom Viščkom na čelu? Šušlja se, da bi v Trebnjem v naslednji sezoni utegnili povečati proračun, a najbrž bo to odvisno tudi od rezultatov oziroma končne uvrstitve Trima. »Če postanemo prvaki, bomo igrali evropsko ligo in v tem primeru bo klub zagotovo povišal proračun. Ker bodo že stroški zaradi tega višji. Ampak moramo najprej videti, kako se razplete sezona. Za zdaj v klubu vse štima, Trimo je na visokem nivoju. Tako da vse super,« je na to odvrnil Radoslav Stojanovik, ki je ob prihodu v Trebnje sicer podpisal zgolj enoletno pogodbo.
A če bo s svojimi varovanci nadaljeval v tem slogu, mu najbrž ni treba skrbeti glede podaljšanja, čeprav so v Trebnjem v preteklosti že znali presenetiti. Ko so denimo uspešnega Ivana Vajdla zamenjali z Urošem Zormanom. »Pogodbo imam do konca maja, ampak smo se že pogovarjali o podaljšanju za dve sezoni. Zaenkrat smo pri pogovorih, podpisali nismo še ničesar. Lahko pa rečem, da je zadovoljstvo obojestransko,« je zaključil Makedonec, ki se na sončni strani Alp počuti kot doma:»Kot veste, sem bil v Sloveniji že kot igralec, tako da imam tu prijatelje od prej. Tako da se počutim res dobro.«
