Celje Pivovarna Laško - LL Grosist Slovan 29:30 (13:14)
Dvorana Zlatorog, sodnika: Sok in Lah.
* Celje Pivovarna Laško: Kozina, Gaberšek, Perić 6 (2), Marguč, Grabar, Mazej 5, Bognar 6, Antonijević, Gregorič, Onufriienko 1, Milićević 7, Malović, Makuc 3, Hurtado Vergara, Mlakar 1, Rakita.
* LL Grosist Slovan: Panjtar, Zaponšek, Slatinek Jovičič 1, Dolenec 4 (4), Pajt 3, Ljevar 2, Mlivić 1, Perić 2, Malus 5, Mehmedćehajić 7, Kovačič 2, Brozović 3, Grebenc, Zobec, Hrastnik.
* Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 3 (2), LL Grosist Slovan 6 (4).
* Izključitve: Celje Pivovarna Laško 12, LL Grosist Slovan 6 minut.
* Rdeča kartona: Slatinek Jovičič (18.), Milićević (58.).
Celje tudi po 20. krogu ostaja vodilno moštvo lige NLB, jesenska zaloga je bila še zadostna, ampak prednost je po današnji zmagi Slovana skopnela. Ljubljančani so se svojim starim rivalom iz najbolj rokometnega mesta v državi približali na le točko razlike, za ovratnik jim po zmagi na dolenjskem derbiju proti Krki (30:26) diha tudi trebanjski Trimo z dvema točkama zaostanka.
V lepi kulisi in še boljšem vzdušju smo videli derbi kot se spodobi za obračun vodilnih ekip lige. Od prve minute. Nismo umirali od lepote v igri ene ali druge ekipe, v boju kot v kakšnem pretepaškem ringu pač. Bila je to tekma, na kateri je človek dobil občutek, da si celjski vitezi in ljubljanski tigri bolj prizadevajo, da nasprotnik doseže zadetek manj, kot da sami zabijejo enega več. K temu sta v večjem delu prvega polčasa, ko je šlo gol za gol, pomembno pripomogla oba vratarja, domači Gal Gaberšek in gostujoči Aljaž Panjtar.
Številčni Florijani, ki so jim na pomoč priskočili še Celjski grofje in celo nekaj slovenjgraških Orlov, so rajali na tribuni, ko so domačini po rdečem kartonu Staša Jovičića, ki je nokavtiral Andraža Makuca, prevzeli pobudo in se dokopali do vodstva dveh zadetkov. A v končnici prvega polčasa je šlo prigarano k vragu – eden od junakov večera Adi Mehmedćehajić je tik pred sireno goste odpeljal na glavni odmor z minimalno prednostjo (14:13).
A nalet slovanovcev je bil kratkega daha, po vrnitvi ekip na igrišče so imeli nekaj uvodnih minut drugega polčasa glavno besedo znova gostitelji, ki so pri izidu 17:15 zapravili napad za +3. Rokometaši v rdečih dresih, ki so prav tako imeli podporo s tribun obiskovalcev iz prestolnice, so to izkoristili, da bi težko bolje. Jaka Malus jih je (po delnem izidu 4:0) ob vstopu v zadnjo tretjino tekme popeljal v vodstvo z 19:17, ko se je najprej kot raketa izstrelil v polprotinapad zatem pa z drugim zaporednim zadetkom še razparal celjsko mrežo z razdalje. Ko je Mehmedćehajić iz še enega bliskovitega napada Slovana zadel za vodstvo svoje ekipe s 23:20, je že zadišalo po Slovanovi zmagi, po še eni hladnokrvno realizirani sedemmetrovki Jureta Dolenca v 54. minuti za 27:22, bi morali Zormanovi možje le še ohraniti hladne glave za prestižni dve točki.
A uspelo jim je še malce zakuhati večer – varovancem Paula Pereire so pred zadnjimi tremi minutami dopustili vrnitev na 26:28. Potem se je s črte sedmih metrov roka zatresla še Dolencu, ampak preobrata vendarle ni bilo. Približanje Celja na zadetek zaostanka je z obrambo preprečil Rok Zaponšek, Kenan Pajt pa je z zadetkom za +3 pred zadnjo (dobro) minuto razblinil dvome o zmagovalcu.
Uroš Zorman, svojčas igralec Celja, še prej pa kot član Prul 67 tudi velik rival, je s svojimi tigri tako osvojil Zlatorog. A se zaradi tega ni preveč tolkel po prsih. »To je samo ena v nizu tekem, glavno še prihaja. Ampak ja, smo pokazali karakter, da lahko in znamo. To je najpomembneje. Da fantje verjamejo. Pred tako številčno publiko je lepo igrati in še lepše zmagati,« je dejal trener Slovana, ki upa in verjame, da bodo obračuni ljubljanskega in celjskega prvoligaša tudi v bodoče spektakularni, kot so bili nekoč. In navsezadnje tudi tokrat. »Pohvalil bi navijače, prišli so v velikem številu, tudi iz Ljubljane. Super, hvalabogu, da se vrača to rivalstvo. Kolikor vem, je bilo v Celju prvič toliko navijačev, tako da smo vseeno magnet. Upam, da bo naslednjič še enkrat toliko ljudi,« si je zaželel Zut.
Njegov tekmec tako na klubski kot reprezentančni ravni, Paulo Pereira, je prav tako užival v kulisi, tako pred tekmo kot po koncu se je z gestami zahvaljeval najzvestejšim celjskim navijačem. Bilo mu je le žal, da jim s svojimi igralci ni uspel podariti zmage. Ampak ni bil razočaran, kot nam je povedal, ko se je pogovoril z dvema obiskovalcema iz Portugalske, Erasmusovima študentoma iz Ljubljane. »Razočaran ne, žalosten pa sem malo. Če bi bili v nekaterih detajlih boljši, bi lahko zmagali. Ampak Slovan je bil boljši. Tako v obrambi kot napadu. Zaslužil si je zmago. Bila pa je le za gol. Ko pogledamo ekipi Celja in Slovana, je razlika večja,« je Pereira še enkrat izpostavil, da ima Zorman na voljo precej močnejšo ekipo od njega. Ampak to ne pomeni, da bodo Celjani kadarkoli in proti komurkoli podpisali vnaprejšnjo predajo. »Seveda nismo veseli po porazu, lahko pa smo ponosni, ker opravljamo dobro delo. Na začetku sezone ni nihče verjel v to ekipo, v te igralce. Vsi so govorili, da smo 'mrtvi'. Ampak gremo korak za korakom, v pravo smer. Tekme, kot je bila ta, nam pridejo zelo prav. Danes smo se nekaj naučili, učimo se že od začetka sezone, zdaj pa moramo delati naprej,« je še dodal Pereira.
Njegovo zasedbo že v naslednjem krogu, predzadnjem v rednem delu tekmovanja, čaka naslednji zahteven preizkus: gostovanje v Trebnjem. Kjer bo na kocki ne samo prvo, ampak tudi drugo mesto na lestvici. Zdaj bodo Celjani pokazali, iz kakšnega testa so, medtem ko Ljubljančani konec naslednjega tedna pred domačimi gledalci pričakujejo zmago nad Koprom.
