Marta Bon: Nekatere stvari sem podcenila

Bonova tudi dober teden po zamenjavi ni bila preveč navdušena nad tem, da bi pojasnjevala, katera so bila glavna razhajanja z vodstvom kluba, saj pravi, da je vodstvo tisto, ki to mora storiti. Kakšni so njeni pogledi na klubsko vizijo, se tako ali tako že dolgo ve. "Želela sem si, da bi Krim še naprej držal stik z vrhom, hkrati pa bi bil omogočen razvoj mladim igralkam, brez česar ne gre. Dejstvo pa je, da je ta razvoj nepredvidljiv. Včasih poteka hitreje, drugič počasneje. V tem pogledu je bilo v tem letu in pol narejenega ogromno,« se je pohvalila. Kakšno je bilo nasprotno stališče, pa ni želela razlagati: »To naj povedo kar sami, meni konkretnega odgovora niso dali," je v smehu dejala in dodala, da ostajajo odprta vprašanja, zakaj so delovali tako, kot so, na njih pa mora odgovoriti vodstvo kluba.

Pri vsem skupaj je bilo moteče tudi dejstvo, da je klub stalno zamujal z izplačili igralkam, ki so na nekaj plač morale čakati vse do novega leta, skoraj vsem pa so v klubu še vedno nekaj dolžni. To je razumljivo vplivalo tudi na delo dosedanje trenerke: "Na vseh področjih je tako, da tam, kjer ni finančnega reda, trpi tudi delo ljudi. Razprav o tem sama nisem dopustila, saj nisem želela, da bi bilo tako kot v preteklosti, ko je prihajalo tudi do 'štrajkov'. Jasno pa je, da takšne stvari ostajajo v podzavesti igralk in zato vplivajo tudi na kakovost dela." 
 
PREJ SE NI TRESLA GORA
Kaplja čez rob pri odločitvi uprave o zamenjavi trenerja je bil seveda remi krimovk z Zagorjem, ki je pod vprašaj postavil naslov državnih prvakinj. Tega so se dobro zavedali tudi v upravi kluba, katerega prioriteta je bil ne glede na pomlajeno ekipo naslov državnega prvaka, ki bi ga glede na kakovost igralk krimovke morale osvojiti. Zdaj Krim ni več odvisen od sebe, saj bo, če dobi vsa preostala srečanja, zaradi več zadetkov v gosteh naslov osvojilo Zagorje.

Marta o tem sicer še ni povsem prepričana: "Marsikaj se še vedno lahko zgodi. Dejstvo je, da Krim v tej sezoni z Zagorjem ni izgubil, kar prej že kdaj je, pa se zaradi tega ni tresla gora. Res je, da zdaj Krim o naslovu ne odloča več sam, kako bi morebitna izguba vplivala na proračun in delovanje kluba, pa spet ni več vprašanje zame." 

Marta dodaja, da je ob zamenjavi prejela številna kratka in elektronska sporočila v znak podpore, tudi od igralk: "Te podpore in prepričanja, da sem delala prav, je bilo ogromno. Lahko rečem, da bi še enkrat delala na enak način. Priznam, da sem nekatere stvari in okoliščine podcenila, a o tem morda kdaj kasneje." 

Častni predsednik Krima je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil vsaj navzven vedno Martin zagovornik, res pa je, da z njo ni bil v tako tesnih stikih kot z njenim predhodnikom Tonetom Tisljem. "Z Zoranom sva se prek telefona slišala morda dvakrat na leto, občasno je prišel še na kakšno evropsko tekmo, in to je bilo to," pravi Marta, sicer tudi predsednica sveta Javni zavod za šport, ki prav tako dvomi, da bi bil Krim s strani mesta deležen kakšnih dodatnih privilegijev: "Kolikor vem, s tega naslova Krim dobi le toliko, kot narekuje pravilnik." 
 
SO SLOVESA IN SLOVESA
In koliko se Marta v prihodnosti še vidi v klubskem ali reprezentančnem rokometu? "Ukvarjam se s trenerskim poslom, pri katerem nikoli ne veš. Včasih se ne vidiš nikjer, a potem se stvari spremenijo in se spet marsikje vidiš. Priznam pa, da o tem še nisem razmišljala, tako da na to vprašanje ne morem odgovoriti. Zdaj premlevam še nekatere druge stvari." 

Ob koncu pogovora je dosedanja trenerka serijskih prvakinj vseeno priznala, da jo je takšen razplet dogodkov nekoliko prizadel: "Seveda me je prizadelo, in v tem niti ne vidim nič slabega. Res je, da sem z leti dobila bolj debelo kožo, a so slovesa in slovesa. To pač ni bilo takšno, kakršnega bi si človek želel," je še dodala.