Potem ko je škofjeloški rokometni pasijon v novembru 2011 z ugasitvijo Loke doživel vrhunec oziroma epilog, je na njenem pogorišču vzniknil nov klub in oprt na lastno, tradicionalno rokometno šolo, ki je izvrgla že marsikaterega reprezentanta, krenil na trnovo pot ponovnega vzpona. Zdaj, dobre štiri leta pozneje, obirajo sadove.
Čeprav poleti niso bistveno spreminjali ekipe, ki je izborila uvrstitev oziroma, bolje rečeno, vrnitev v elitno ligo, iz Cerkelj se je vrnila trojica izgubljenih sinov (Matija Vrbinc, Rok Setnikar in Aljaž Pajntar), iz Ajdovščine pa je prišel talentirani Januš Lapajne, Urbanscape v svoji prvi sezoni med velikimi fanti pljuje v mirnih vodah, pravzaprav bi lahko zapisali, da je eno najprijetnejših presenečenj.
Obstanek, ki je bil pred sezono osnovni cilj, so si zagotovili že zdavnaj, še več, po visoki sobotni zmagi v Slovenj Gradcu (28:20) štiri etape pred koncem dirke zasedajo visoko šesto mesto in glede na razpored bi ga lahko tudi zadržali.
"Ne, zagotovo nisem pričakoval tako visoke uvrstitve, sem pa bil po drugi strani prepričan, da bomo obstali v ligi. Toliko sem fante že poznal in vanje verjel, že ob koncu lanske sezone smo kazali dobro igro, potem se nam je poleti priključil še Januš Lapajne, vrnili so se naši fantje iz Cerkelj in v novo sezono smo vstopili še močnejši tako v golu, obrambi kot v napadu, kar je navsezadnje vidno tudi na rezultatu," pravi trener Robi Bradeško, ki skupaj z Urbanom Šilcem krmari škofjeloško barko.
Kot po pravilu so v polnem domačem Podnu pridno nabirali točke in z izjemo obračuna z Mariborom tudi proti favoritom drago prodali svojo kožo. Gorenje se je, kot še nekajkrat v letošnji sezoni, navsezadnje sredi februarja izvleklo dobesedno v zadnjih sekundah. "Res škoda, ne vem, kdaj se nam bo znova ponudila takšna priložnost. Tisto bi bila pika na i, tudi zaslužena, glede na to, da smo vodili celotno tekmo. A prav izkušnje oziroma pomanjkanje teh je odločilo, na koncu smo se namreč kar malce ustrašili odmevnega skalpa."
TEMELJ LASTNA ŠOLA
Ne le da v ekipi nimajo tujega rokometaša, z izjemo Lapajneta, ki je hitro postal gonilna sila škofjeloškega kolektiva, je ekipa Urbanscapa sestavljena celo izključno iz igralcev, vzgojenih v domači šoli. Povedano drugače, petindevetdeset odstotkov fantov, ki so v letošnji sezoni okusili čare elitne slovenske lige, je zraslo v klubu. "Z izjemo Lapajneta so čisto vsi produkt naše rokometne šole. Večino poznam še iz mlajših kategorij, ko sem pomagal Klemenčiču in Kešetu, tako da bi lahko rekel, da smo skupaj rasli. Poznam jih od mladih nog, od njihovih prvih rokometnih korakov," se spominja Bradeško.
Kako dobro dela rokometna šola, v katero je med drugim vpet tudi selektor zlate kadetske reprezentance Jani Klemenčič, priča tudi posebno točkovanje mlajših kategorij, v katerem je Loka lani zasedla peto, predlani pa celo drugo mesto v državi. Lastna šola kot ključ do preživetja in uspeha bi lahko bila neke vrste rdeča nit. "To je res velik plus, z odličnim delom v celotni piramidi so v ozadju igralci, ki prihajajo in na katere bomo lahko računali. To ne gre čez noč, to je proces, ki traja od mladih nog pa do članske ekipe."
Imamo čudovito občinstvo, ob tej priložnosti bi se mu rad zahvalil. Dvorana je polna, konec tekme pričakajo na nogah, vzdušje je krasno, in čeprav imamo slab dan, kot denimo proti Mariboru, še vedno navijajo in nas spodbujajo.
Dolenci in Gabri tako že dobivajo nove in nove naslednike, dobri rezultati in predstave pa so tudi neke vrste dvorezen meč. Vse te fante, med katerimi velja poleg Lapajneta izpostaviti še komaj 18-letnega Aleksa Kavčiča, bo namreč težko zadržati. "Verjetno res, širši javnosti so se pokazali kot perspektivni rokometaši in najbrž je res vprašanje časa, kdaj jih bodo začeli snubiti drugi. A morda nam gre v tem pogledu nekoliko na roko stanje v slovenskem rokometu, ki, kar zadeva finance, ni ravno rožnato, zato bodo morda ostali dalj časa pri nas," se nadeja škofjeloški trener, ki med pogovorom ni pozabil poudariti, da je ponosen na svoje fante.
Tudi zato, ker je druga sezona po navadi še težja od prve, vsaj tako pravijo. "Res je, zdaj imamo realne možnosti, da se uvrstimo na šesto, sedmo mesto, kar bi bil resnično lep uspeh, ki pa upam, da fantov ne bo uspaval. Jaz jim bom poskušal dopovedati, da smo na pravi poti, a da je po tej poti treba iti naprej in še napredovati. Da ne bodo, kot radi rečemo, zaspali na lovorikah."
(PRE)HITER KONEC
Prvenstvo, kot že rečeno, vstopa v zaključno ravnino, pred Škofjeločani sta še gostovanji v Izoli in Novem mestu, na Poden prihajata Ormož in Trimo in potem bo šestega maja sezone konec. Hitro, po mnenju mnogih, tudi Roberta Bradeška, prehitro. "Ni mi všeč tovrsten sistem, vsaj mesec dni prehitro bo vsega konec. Mi bomo sicer še naprej trenirali, vsaj tja do sredine junija, ne bo pa tekem. Sicer se pogovarjamo, da bi sem in tja odigrali vsaj kakšno prijateljsko srečanje, da bi popestrili dogajanje. Takoj po prvenstvu bo malo sprostitve, potem pa bo počasi treba delati za naprej." Za prihodnjo sezono, ko bo prvoligaški rokomet še naprej reden gost Podna, ene izmed slovenskih rokometnih trdnjav.
Škofjeločani so se vrnili tja, kjer jim je tudi mesto, smo zapisali v podobnem zapisu pred začetkom sezone. Nekaj mesecev pozneje lahko temu še enkrat pritrdimo.
