Prav izgubljeni sinovi najlepši dokaz

Tudi letos poleti ni bilo v tem pogledu nič drugače, klub sta zapustila, lahko bi rekli tudi prerasla, Klemen Ferlin (Gorenje) in Anže Ratajec (Csurgo), Blaž Rojc pa se je preselil oziroma vrnil v bližnjo Krko.

Pravzaprav se ob vsakem zapisu o tem dolenjskem kolektivu poraja vprašanje, kakšen bi ob večji ambicioznosti (beri: bolj polni blagajni, kar pa gre tako ali tako z roko v roki) dejansko bil domet trebanjske zasedbe. Mnogi so prepričani, da bi pustila pečat ne le na slovenski, ampak tudi na evropski sceni, čemur ob imenih, kot so Sebastian in Staš Skube, Miha Zarabec, David Miklavčič, Klemen Cehte, Uroš Paladin, Ratajec, Ferlin, ali pa Željko Musa, če gremo še malce dlje v bližnjo preteklost, dejansko ne gre oporekati.

A to spada v rubriko, kaj bi bilo, če bi bilo, teh fantov zdaj ni več v Trebnjem, s trebuhom za kruhom so se podali v širni svet, so pa zato tu Rok Skol, Luka Florjančič, Miha Murčehajič in ostali "produkti" trebanjske rokometne šole, ki vedno znova na površje izvrže nove in nove talentirane mladeniče. V ozadju tako že nastajajo novi Skubeti, Zarabci, Ferlini, fantje, kot sta denimo Matic Kotar in Žiga Urbič, ki bodo kmalu stopili v čevlje, ki so jih pustili danes na mednarodnem prizorišču že dodobra uveljavljeni predhodniki.

Nič pa ni naključno. So eni redkih, ki poleg igralskega kadra veliko, če ne celo več vlagajo v trenerski štab, zato ne čudi, da je njihova šola že vrsto let pri vrhu točkovanja mladih, v zadnjih treh letih denimo nikoli ni končala nižje od četrtega mesta. Pravzaprav je prav to neke vrste rdeča nit trebanjskega kluba, ustvarjanje, vzgoja in potrpežljivo klesanje talentov iz lastne rokometne šole namesto brezglavega lova na rezultat. Ko rezultat takoj in zdaj ni glavno oziroma edino merilo, ko tudi na račun rezultata v ogenj porivajo golobrade mladeniče.

O tem morda še najbolje govori povprečna starost ekipe, ki letos znaša 21 let, kar pomeni, da se nekateri fantje niso še niti rodili, ko je Trimo pred dvema desetletjema premierno zaigral v elitni slovenski ligi. Določena nihanja zaradi mladosti je ob tem seveda treba vzeti v zakup, kar pa, kot je pred sezono dejal trener Roman Šavrič, "navsezadnje ni nič tragičnega".

PET V NIZU
Letos sicer teh nihanj ni bilo prav veliko, roko na srce, v vse bolj (pol)amaterski ligi so Trebanjci po uvodnem porazu v Ribnici nanizali pet bolj ali manj zanesljivih zmag, nazadnje v soboto v tradicionalno neugodni Izoli, kjer so slavili kar z enajstimi goli razlike.

Rezultat je sicer varljiv, še tam v 40. minuti je bil izid namreč izenačen, potem pa je bilo na igrišču le še eno moštvo. Kljub petim zaporednim zmagam pa pred današnjim gostovanjem Gorenja ni dvoma, komu pripada vloga favorita, čeprav Velenjčani na začetku ne delujejo ravno najbolj prepričljivo. Ravno nasprotno, v že omenjeni Izoli so denimo kožo rešili dobesedno v zadnji sekundi.

"Prihaja favorizirana ekipa Gorenja, a če smo pravi, lahko doma presenetimo vsakogar, zato mislim, da bo šlo na nož. Vsekakor pa gremo lahko v tekmo sproščeno in brez pritiska. Prikazati želimo atraktiven in dopadljiv rokomet, in upam, da nas boš prišlo bodrit čim več ljubiteljev dobrega rokometa," pravi Rok Skol, junak obračuna v Izoli, ki je dodobra izkoristil odsotnost poškodovanega Mihe Murčehajiča.

V dvorani osnovne šole se torej obeta zanimiv večer, tudi zato, ker se bodo domov vrnili izgubljeni sinovi Staš Skube, Klemen Ferlin in Jernej Papež. Resda le za en večer, šestdeset minut in v "napačnem" dresu, pa vseeno. Prav oni in njihovi dosežki so navsezadnje najboljši dokaz, kako se dela v trebanjskem klubu.