Umrl je Radivoj Krivokapić. Za legendarnega Krivija, strica nekdanjega člana Kopra Milorada Krivokapića, je bil usoden infarkt. V Senti rojeni bombarder z levega zunanjega položaja se je poslovil v 72. letu starosti.
Velikan jugoslovanskega rokometa je ljubljanski Slovan leta 1980 popeljal do naslova prvaka v nekdanji skupni državi. Po zmagi v zadnjem krogu v Zagrebu nad Medveščakom so slovanovci ohranili točko prednosti pred Željezničarjem iz Sarajeva. Naslednje leto je Krivi s takrat največjim slovenskim klubom zaigral tudi v finalu pokala državnih prvakov, v katerem je bil zanj šele v finalu usoden Magdeburg. Pred tem so pred Slovanom orožje položili romunska Steaua, Barcelona in v polfinalu še CSKA. Prav proti Moskovčanom je Krivi še posebej blestel in bil s svojimi projektili najbolj zaslužen, da so po slabšem prvem polčasu v drugem na obeh tekmah ujeli zaostanek in se prebili do finala. Izkazal se je tudi v dresu jugoslovanske reprezentance in bil med najbolj zaslužnimi za srebrno odličje na SP 1982 v Nemčiji, ko jih je v finalu šele po podaljšku premagala Sovjetska zveza. Iz Slovana se je najprej eno sezono preselil v Nemčijo, kariero pa končal v Španiji pri Alicanteju, kjer si je nato ustvaril družino in več kot 20 let tudi živel.
V Ljubljano, kjer je igral med leti 1975 in 1982, se je rad vračal tudi na starejša leta. Na Kodeljevem s(m)o ga nazadnje videli pred pol leta, ko je Slovan obeležil 50. obletnico uvrstitve v prvo zvezno jugoslovansko ligo. "Marsikje sem igral, kot član jugoslovanske reprezentance tudi na OI v Montrealu, toda leta pri Slovanu so bila moja najlepša. Bili smo prava druščina in najprej dobili potrditev ob velikih klubih, ki so takrat prevladovali v Jugoslaviji – Borcu iz Banjaluke, Partizanu iz Bjelovara in Crveni zvezdi, nato pa še na evropski sceni," je med snidenjem s starimi soborci na slavnostni akademiji ob stoletnici Slovana povedal pred enajstimi leti.
Nekoč neustavljivi bombarder, zaradi katerega so se prepolne tribune šibile pod množico navdušenih navijačev, je spravljal tekmece v obup, ko jim je brez težav natresel 15 golov ali tudi več. Ustavila ga ni niti hujša poškodba rame, preprosto je začel metati z drugo roko. "Z desnico 'Krivi' ubija, z levico pa vratarja pohabi, če po nesreči zadene v telo," je veljalo takrat.
Naj počiva v miru!
