Slovenski prvoligaši, ki so si s svojimi uvrstitvami v prejšnji sezoni lige NLB – naslov prvaka je osvojilo velenjsko Gorenje pred trebanjskim Trimom, Celjem Pivovarno Laško, novomeško Krko in ormoškim Jeruzalemom – priigrali Evropo, so si v novi sezoni na pladenj naložili, kolikor lahko pojedo. Niso rinili z glavo skozi zid kot leto dni prej Celjani, ki so evropsko rokometno družino prosili za posebno povabilo v ligo prvakov, čeprav zaradi težke finančne situacije v klubu Alemu Toskiću niso zmogli sestaviti ekipe, ki bila kot tista z Aleksom Vlahom in Tilnom Strmljanom konkurenčn(ejš)a velikanom. Tako se v Velenju niti niso odločili vložiti prošnje za premestitev iz evropske lige v ligo prvakov, četudi so imeli pravico za to, ker so pač ocenili, da bi bil zalogaj prevelik. V Celju se iz bojazni pred ponovitvijo sezone 2021/22, ko jim je žreb v kvalifikacijah za evropsko ligo nakopal previsoko oviro, zvezdniški GOG z Mathiasom Gidslom in Simonom Pytlickom v glavnih vlogah, niso odločili za prijavo v kvalifikacije drugega najmočnejšega tekmovanja, raje bodo ciljali (naj)višje v pokalu EHF. Kamor je evropska zveza razen Novomeščanov naknadno povabila še Ormožane.
Začenjajo Trebanjci, nadaljujejo Ormožani
Z ambasadorstvom slovenskega rokometa v Evropi, upajmo tudi nabiranjem točk za vzpon na jakostni lestvici EHF, bodo danes začeli trebanjski rokometaši. Ne bo jim lahko. Ob 19.30 v domači šolski dvorani in teden dni kasneje (19.00) v Franciji jih čaka izjemno zahtevna naloga v boju za skupinski del evropske lige, kjer je v skupino A z danskim GOG Gudmejem ter zmagovalcema kvalifikacijskih tekem med lansko krvnico Trima Brago in Ademar Leonom ter Amicitio Zürich in Kriens-Luzernom že uvrščeno Gorenje. Trebanjci bodo v primeru uspeha v kvalifikacijah dopolnili skupino C s Kadettnom Schafhaussnom, Tatranom Prešovom in Benfico. A kot rečeno, napredovanje je vse prej kot samoumevno.
Čeprav ni več upokojenega stroja za gole Dragana Gajića in kapetana slovenske reprezentance Jureta Dolenca, ki je okrepil Nexe iz Našic, bo Limoges izjemno zahteven tekmec. Tudi favorit tega para, kajti sloviti Alberto Entrerrios ima na voljo kar nekaj uglednih imen evropskega rokometa, med drugimi iz Kielc posojenega Yusufa Faruka, v katerem mnogi vidijo mladega Diko Mema, in prišleka iz Veszprema Yehio El Deraao. Ob tem je Trimo precejšnja neznanka, saj se je na Dolenjskem čez poletje zgodilo nekaj ključnih sprememb na čelu z odhodom trenerja Uroša Zormana k Slovanu, ki ga je zamenjal Radoslav Stojanovik. Če bi ta s svojo zasedbo poskrbel, da bi imela Slovenija dva predstavnika v skupinskem delu evropske lige, bi to lahko označili za lep uspeh. Dvorana v Trebnjem bo v soboto pokala po šivih, obeta se rokometni praznik.
Ostali slovenski predstavniki bodo morali pred odhodom na evropsko fronto še malo počakati. Velenjčani v istem tekmovanju denimo vse do 8. oktobra, ko jih v Rdeči dvorani čaka boj z velikanom s severa GOG-om. V pokalu EHF bo izmed treh slovenskih klubov prvi na delu Ormož, ki se bo v 1. krogu tekmovanja 14. septembra doma pomeril z Granitasom-Karysom. V primeru napredovanja nato 19. oziroma 20. oktobra (in teden dni kasneje) z banjaluškim Borcem.
V 2. krogu bosta začela tudi Krka, najprej 19. oktobra v Šabcu in teden dni kasneje v Novem mestu proti Metaloplastiki, in Celje, ki bo 19. oktobra gostovalo v Gračanici, osem dni kasneje pa, ne dvomimo, v Zlatorogu potrjevalo preboj v 3. krog.
V ligi prvakov 14 legionarjev
V hramu celjskega rokometa torej letos lige prvakov ne bo, to pa ne pomeni, da med elito ne bo Slovencev. Čast četrte nacije z zadnjih olimpijskih iger bo branilo za skoraj eno olimpijsko ekipo legionarjev – 14 njih, namreč. Blaž Janc in Domen Makuc bosta 11. septembra z Barcelono začela braniti naslov evropskih klubskih prvakov, kar štirje, in sicer Miha Zarabec ter novinci Mitja Janc, Peter Šiško in Tim Cokan bodo branili barve Wisle Plock, po dva Nantesa (Rok Ovniček, Matej Gaber) in Pelisterja (Domen Tajnik, Nejc Cehte), Gašper Marguč bo lovil zaključni turnir v Kölnu z Veszpremom, Aleks Vlah z Aalborgom, njegov soimenjak Aleks Kavčič je ostal edini Slovenec v Zagrebu, Borut Mačkovšek pa v Szegedu.
