Pismo objavljamo v celoti in brez kakršnih koli jezikovnih popravkov.
Spoštovani g. Wiederer,
Pošiljamo vam javno pismo, ki ga sočasno pošiljamo tudi klubom, komisijam, sponzorjem tekmovanja in medijem, zato se naj samo na kratko predstavimo.
Smo klub, ki se lahko pohvali z več kot 70-letno zgodovino. Leta 2004 smo postali evropski prvaki, potem ko smo v polfinalu premagali španski Ciudad Real, v finalu pa nemški Flensburg. V mestu, ki ima 49.000 prebivalcev, nas je po tem uspehu pred dvorano sprejelo 20.000 ljudi, zato lahko rečemo, da naše mesto živi z rokometom. Letos smo že dvaindvajseto sezono nastopali v najelitnejšem evropskem tekmovanju, Velux EHF Ligi prvakov in smo ena redkih dolgo obstojnih rokometnih blagovnih znamk, kar nam je ne nazadnje s posebno nagrado priznala tudi EHF, t.i. EHF Champions league Branding award. Poleg evropskega naslova imamo namreč še šest nastopov v polfinalu, enkrat smo osvojili evropski superpokal, prvaki pa smo bili kar dvajsetkrat. Imamo številne zveste in dolgoletne sponzorje, na čelu s Pivovarno Laško, ki je del koncerna Heineken in je naš glavni sponzor že neverjetnih 27 let.
Pišemo vam z namenom pobude po spremembah v načinu tekmovanja o katerih razmišljamo že dolgo, o njih smo se tudi v evropskih krogih pogovarjali že večkrat. Za pismo smo se odločili, potem, ko smo na odločilnem srečanju v Zagrebu, že drugo leto zapored ostali brez uvrstitve med najboljših šestnajst klubov v Evropi. To se je zgodilo v okoliščinah, ki niso in ne smejo biti vrednota najelitnejšega evropskega tekmovanja in gotovo niso vrednote, ki bi jih podpirali sponzorji in akterji tega tekmovanja. Lani smo to še pripisovali naključju, letos pa tega ne moremo več. Tekma je za nami in letošnje tekmovanje za nas tudi, zato se obračamo v prihodnost.
Rokomet je šport, ki ima neizmeren potencial. Hitrost, gladiatorstvo, borbenost, atraktivnost, nepopustljivost, viteštvo,… Skratka vse kar je gledalcu in ljubitelju športa zanimivo. Žal pa ima tudi veliko tistega, ki ljubitelje športa ne pritegnejo. Nedorečena pravila, organizacijski nesmisli, pomanjkanje enakopravnosti, termini tekem, prevelik vpliv sodnikov, ki pa jim sami s svojimi nedorečenimi pravili, dajemo preveč možnosti, hkrati pa nanje nalagamo tudi preveč bremena in senc dvomov.
Igranje odločilnih tekem zadnjega kroga v različnih terminih je ena večjih težav. S tem ustvarjamo poligon za morebitne nepravilnosti, kot tudi dopuščamo številne teorije zarote, ki na rokomet mečejo slabo luč. Na ta način ne ustvarjamo boljšega okolja za ljudi, rokometaše, torej vodilne vrednote in poslanstvo, ki ga zasleduje tudi glavni sponzor našega tekmovanja, podjetje VELUX. Tam pravijo, da vse, kar počnejo, uravnava njihova merila za odličnost. Če želimo, da te tudi v naprej zasledujejo z nami, moramo tudi sami poskrbeti zanje.
Izjemnega pomena za to je stalnost termina, saj je navijače, ki pridejo v dvorano in gledalce pred TV ekrani, izjemno težko navaditi, da je tekma vsako kolo ob drugi uri. Skupaj ne smemo pristati na tezo, da tako iščemo svoj, oziroma prostor rokometa na televiziji. Zgled nam morajo biti druge vodilne športne panoge.
Rokomet se v prvi vrsti igra za ljudi, gledalce, navijače. Tako na to gledamo tudi sami. Na evropskih tekmah v svoji dvorani, smo do sedaj imeli natanko 402.305 gledalcev, ob prej omenjenih spremembah, bi jih imeli še več. Mnogi nam sledijo na gostovanja, zadnje v Zagrebu, si je ogledalo kar 700 naših privržencev, kar je poleg navijačev Veszprema in Szegeda, eno največjih gostovanj tujih navijačev. V našem primeru so to miroljubni navijači, družine in otroci. Z nevsakdanjimi pregledi je bilo poskrbljeno, da so na tekmo zamudili kar 20 minut. Gotovo se bodo naslednjič veliko težje, če sploh, podali na rokometno tekmo. Sprašujejo nas zakaj se je to zgodilo, nas pozivajo k pritožbam, ipd. Tega si ne želimo, gotovo si tega ne želijo sponzorji rokometa.
Ena izmed težav so seveda tudi sodniki, oziroma pravila. Velikokrat namreč sami niso niti krivi za napake, saj npr. pari, ki ne sodijo zahtevnih tekem v domačih prvenstvih, težko sledijo hitremu preskoku na najelitnejši rokomet, poln hitrosti, borbe in dvobojev na igrišču. Temu seveda sledijo napake. Klubi smo za napake, ki jih storimo na igrišču, kaznovani tako, da ostanemo brez točk, napredovanja. Kako so sankcionirani sodniki ali delegati pa ne vemo. Na naši zadnji tekmi v Zagrebu je npr. delegat dopustil, da se je tekma približno dvajset minut igrala brez delujočega semaforja v dvorani, na naše opozorilo, da mora v tem primeru biti na voljo rezervna ura, nameščena na zapisnikarski mizi (VELUX EHF Champions league Regulations: Point 2.4.2), pa se delegat ni odzval, temveč je ta del tekme, tudi izključitve, meril na svoji štoparici. Glede sodnikov predlagamo, da si pogledate naši lansko in letošnjo tekmo v Zagrebu (analizo bomo poslali g. Djurkoviću, povezavi nanje pa vam prilagamo, ob vseh neposrednih napakah pa bodite pozorni na namerno ustavljanje naše prepoznavne, hitre igre ter na zadnji napad domače ekipe, ki je trajal kar 79 sekund), ali pa dvomljiva odločitev madžarskih sodnikov v zadnjem napadu na naši tekmi s Kristianstadom. V nogometu smo priča takojšnjim ukrepom ter javni izjavi krovne organizacije o morebitnih ukrepih, zadnji primer smo lahko videli na tekmi Barcelone in PSG-a. V rokometu se ne zgodi nič in to ne sme biti naša vrednota.
Zasledovati moramo tudi željo in cilj, skupaj z IHF spremeniti rokometna pravila tako, da bodo izboljšala igro ter zmanjšala individualne vplive, kot je primer pasivne igre in dolgega napada. Vemo, da za nazaj ne moremo spremeniti ničesar, a rokomet mora tudi tu doživeti korak naprej. Omejitev napada na določen čas (npr. 30 sekund od začetka na svoji polovici), po izteku katerega se takoj označi pasivna igra in se lahko izvede sedanjih maksimalnih šest podaj pred zaključkom napada, ali pa kaj podobnega. Možnosti je veliko.
Prosimo vas, da v našem pismu prepoznate namen in željo izboljšati sistem in zmanjšanje anomalij, ki na naš šport mečejo slabo luč. Če povzamemo: predlagamo igranje odločilnih tekem ob istem terminu, dosledno izpolnjevanje in upoštevanje propozicij EHF-a in da sojenje odločilnih tekem, ki neposredno vplivajo na napredovanje, sodijo sodniki, ki nikakor niso povezani z udeleženci tekem. Verjamemo, da k istim vrednotam stremijo tudi ostali deležniki, zato k pobudi pozivamo vse druge evropske klube in akterje rokometne igre, sponzorje, ki se skozi ta tekmovanja promovirajo, kot tudi medije in navijače. Pridružite se pobudi, saj lahko skupaj ta šport dvignemo na višjo raven.
Spremembe so del vsakdana in se morajo zgoditi. Namreč ni jih več veliko, ki bi verjeli, da rokomet čakajo lepši in boljši časi. Mi, naši mladi igralci in naši navijači verjamemo.
V imenu Upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško
Bojan Cizej, predsednik kluba in predsednik UO
