Gorenje lahko razloge za optimizem išče pri zadnjem gostovanju v deželi Hamleta, bilo je namreč pred dobrim letom dni, ko je z odliko opravilo z evropsko uro resnice ter se prek Aalborga prebilo do Pariza. Zdaj se bo prek Holstebroja poskušalo prebiti do Berlina.
Čeprav ob odsotnosti poškodovanega prvega strelca Michaela Damgaarda – z izjemo do neke mere edinega tujca v ekipi Jonasa Larholma, ki je v preteklosti igral tudi za Barcelono ter Szeged –, v svojih vrstah nimajo prav veliko zvenečih imen, so Danci pokazali, da nikakor niso naključno v četrtfinalu pokala EHF ter na pragu polfinala močnega danskega prvenstva.
Gostje so namreč po golu kapetana Alana Damgaarda povedli s petimi goli (24:19), in ko se je zdelo, da Berlin počasi izginja za obzorjem, so ose vendarle zaigrale bolje, agresivneje v obrambi, svoje je v vratih dodal Benjamin Burić, prebudilo se je občinstvo, ki je zavohalo kri, in korak za korakom so domači počasi začeli plezati iz brezna.
Srečanje so kljub nerodno odigrani končnici zaključili z delnim izidom 9:3 in v dansko matinejo, nedeljska tekma se bo začela že ob 13. uri, se podajajo z zadetkom prednosti. Veliko, malo, odvisno od zornega kota, lahko bilo bolje, lahko pa tudi slabše. Povedano drugače, po sobotnih šestdesetih minutah ni Berlin prav nič bližje in prav nič dlje, od Velenja je še vedno oddaljen 696 kilometrov.
Tudi gostje so imeli precej težav s poškodbami, poleg že omenjenega Damgaarda je doma ostal še levičar Simon Birkefeldt, zato je gostujoči trener Klavs Bruun Jorgensen že pred potjo v Slovenijo malo za šalo, malo zares pravil, da bo za vsak primer s seboj vzel športne copate. Da bo sicer nekdanji danski reprezentant resnično zaigral, je verjel le malokdo, toda 41-letnik se ni šalil, zgodilo se je prav to. Najprej se je znašel v zapisniku, ob polčasu na ogrevanju, na začetku drugega polčasa pa tudi na igrišču. In po Olafurju Stefanssonu, Steinarju Egeju ter Nenadu Peruničiću se je po nekaj letih pokoja na igrišče vrnil še en, ki je star več kot štirideset, svojo vrnitev pa je prihodnji selektor ženske danske reprezentance začinil z lepim golom.
Gregor Cvijič se na drugi strani ni reaktiviral, na klopi Gorenja pa vseeno še ni okusil grenkobe poraza, čeprav je v soboto še na polovici drugega polčasa kazalo, da se temu ne bo mogel izogniti. "Prvi polčas smo igrali v krču, a na koncu je Rdeča dvorana ostala nepremagana in tako mora ostati tudi naprej. Gremo tekmo za tekmo, od danes je v fokusu le Celje, gre za prvo mesto pred končnico, šele potem bomo konkretneje razmišljali o Danski. Glede slednje sem vedno optimist, drugače se niti ne bi ukvarjal s trenerskim poslom. Če bomo igrali tako kot zadnjo četrtino tekme, ko smo se izvlekli iz res neugodnega položaja, potem ..." pravi Ljubljančan, ki je zabeležil še tretjo zmago na velenjski klopi.
V sredo ga, z vsem spoštovanjem do Dancev, čaka največji preizkus v tem kratkem obdobju v vlogi trenerja Gorenja, ko bo tista o nepremaganosti Rdeče dvorane še na večjem preizkusu. Derbi s Celjem in trenerski dvoboj z Brankom Tamšetom. Njegov predhodnik Ivan Vajdl ga v petih poskusih ni uspel premagati.
