To je bilo pač leto nič, ko je ljubljanski klub po letih visokega letanja nizko padel in na neki način začel znova. In če je bil padec silovit ter ekspresen, pa bo vračanje na pota stare slave, kot vse kaže, bistveno bolj dolgotrajno in mukotrpno.
Potem ko je bil pred letom dni Krim na pol poti ali še malo dlje, na smetišče zgodovine, je bilo bistveno, vsaj tako je bilo predstavljeno, predvsem preživeti in vrhunski ženski rokomet zadržati na sončni strani Alp. Pas je bil ob tem seveda dodobra zategnjen, vrata pa na stežaj odprta vsaki igralki, ki je sploh hotela priti oziroma ostati. Posledično na igrišču presežkov ni bilo prav veliko, lahko bi jih prešteli na prste ene roke.
Ni jih malo, ki sicer menijo, da je z vseh vetrov zbrana ter ves čas spreminjajoča se ekipa z uvrstitvijo v drugi del presegla pričakovanja in hkrati samo sebe, optimizem za prihodnost se prav tako lahko išče v predstavah Mirjete Bajramoske in tudi ali predvsem Elizabeth Omoregie, ki se je izkazala kot – za zdaj resda še nebrušen – skriti diamant. Česa več popotovanje od Volgograda do Podgorice ni prineslo in izvrglo ali pa je ostalo dobro skrito očem laične javnosti.
Ni prineslo gledalcev na tribune, ni izvrglo kakšne nove, mlade slovenske igralke na površje, lahko bi rekli, da ni niti upravičilo za slovenske razmere še vedno zajetnega proračuna. Si je pa v klubu zatočišče v enem ali drugem obdobju sezone našlo deset tujk, kar je natanko 2,5-krat več od najbolj skrajnih napovedi pred sezono, ob pogledu na prazne tribune stožiške dvorane pa se je pogosto porajalo vprašanje, komu je vse skupaj sploh namenjeno in ali je igranje Krima v ligi prvakov resnično hamletovsko vprašanje, za biti ali ne biti, kar zadeva preživetje slovenskega ženskega rokometa.
Če se za konec vrnemo na igrišče, kjer se bodo Ljubljančanke danes udarile z zvezdniško zasedbo Vardarja, ki jim je pred mesecem dni v Skopju natresla, reci in piši, 41 golov. Trenerka Marta Bon pravi, da porazov z enajstimi, dvanajstimi goli v luči turbulentnega obdobja ne gre jemati kot polome oziroma tragedije in vsaj v tem se s trenerko lahko strinjamo. Ti porazi so namreč predvsem in samo realnost. Kruta realnost.
"Mi moramo, če se še hočemo iti vrhunski rokomet, tole zdržati in narediti kaj za prihodnje rodove. Ob tem bomo zelo veseli, če nas boste razumeli, da ne rečem podpirali," je Bonova apelirala na širšo javnost in tudi ali predvsem na medije. Kar je sicer malce nenavadno, da ne uporabimo kakšne sočnejše besede, sploh glede na to, da so v klubu potrebovali kar 26 ur, da so taiste medije – in posledično taisto javnost – obvestili, da Allison Pineau ni bilo na avtobusu za Nemčijo oziroma da je sploh ni več v klubu.
8. KROG
SKUPINA 1
Krim – Vardar (ob 19.00)
Leipzig – Budućnost (sobota ob 14.00)
Dinamo – Thüringer (nedelja ob 12.00)
LESTVICA
1. Budućnost (ČG) 8 7 1 0 199:154 15
2. Dinamo V. (Rus) 7 5 0 3 210:202 10
3. Thüringer (Nem) 8 4 0 4 201:198 8
4. Vardar (Mkd) 8 3 1 4 202:198 7
5. Leipzig (Nem) 8 3 0 5 203:223 6
6. Krim (Slo) 8 1 0 7 199:239 2
SKUPINA 2
Sävehof – Metz (nedelja ob 14.00)
Viborg – LArvik (nedelja ob 16.50)
Györ – Baia Mare (nedelja ob 19.00)
LESTVICA
1. Larvik (Nor) 8 8 0 0 209:175 16
2. Gyor (Mad) 8 6 0 2 226:181 12
3. Viborg (Dan 8 3 1 4 206:213 7
4. Baia Mare (Rom) 8 3 0 5 207:219 6
5. Metz (Fra) 8 2 0 6 201:205 4
6. Savehof (Šve) 8 1 1 6 189:245 3
