Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
17. 02. 2015 · 16:22
09. 08. 2017 · 09:56
Deli članek:

Krasni novi svet

"Kdor ga bo razumel, bo že na pol zmagovalec," je o novem sistemu lige prvakov malo za šalo, malo zares dejal neki slovenski rokometni delavec. Ni bil daleč od resnice, sistem, ki bo začel veljati v prihodnji sezoni, je za navadnega smrtnika res vse prej kot enostaven.

Do spremembe prihaja predvsem na zahtevo in željo velikih ekip, ki imajo v domačih prvenstvih slab(š)o konkurenco (Barcelona, Kielce, Veszprem ...), zato si želijo več močnih, atraktivnih tekmecev, kar naj bi jim liga prvakov, verzija 2015/16, v nasprotju s predhodnico tudi prinašala.

Barcelona, če vzamemo za primer katalonskega velikana, si ob obubožanem španskem prvenstvu želi na mednarodnem prizorišču čim več tekem s sebi primerljivimi tekmeci, ne pa denimo obračunov z nekim Zaporožjem, Schaffhausnom ali – roko na srce – Gorenjem, ki težko privabijo tako gledalce kot televizijske hiše. Ena od večjih kritik aktualnega sistema je tudi pomanjkanje tekmovalnega naboja, saj naj bi ob koncu rednega dela, ko so potniki za osmino finala bolj kot ne že znani, ta močno upadel in na marsikaterem srečanju razen določenega prestiža na kocki ni prav veliko. Zdaj naj bi se to spremenilo, vsaj kar zadeva zgornji dom.

Šlo bo namreč za dve ligi znotraj ene lige. Elita, creme de la creme evropskega rokometa, bo zbrana v skupinah A in B, tisti, recimo jim skromnejši klubi, pa v skupinah C in D. V skupinah A in B bo po osem ekip, zmagovalca se uvrstita neposredno v četrtfinale, ekipe na mestih od 2. do 6. pa v osmino finala, kar naj bi prineslo boj do zadnjega dne oziroma do zadnjega diha. Po drugi strani se bosta iz spodnjega doma, ki bo štel dvakrat po šest ekip, v osmino finala po medsebojnem razigravanju uvrstili le dve moštvi, zato je bolj kot ne jasno, da bodo Evropo razdelili na dva razreda. Prvoligaši in drugoligaši, bogati in malo manj bogati, da ne uporabimo kakšne druge besede. Denar je pač tudi rokometnega sveta vladar, ob tem bo za tiste iz spodnjega doma preboj na zaključni turnir bolj kot ne misija nemogoče.


POD DROBNOGLEDOM VSI
V ligi prvakov 2015/16 bo vključno s tremi kvalifikacijskimi turnirji prostora za 37 ekip. Po dve moštvi imajo zagotovljeni Nemci in Španci, 25 naslednjih držav na rang lestvici pa po eno in že smo pri številki 29. Ostane še osem mest, ki jih bo EHF zapolnila s posebnimi povabili. Vsaka država lahko zaprosi za eno dodatno mesto, potem pa bo EHF glede na kriterije določila, komu bo pripadel tako imenovani wild card.

Omenjeni kriteriji bodo imeli tokrat še dodatno vrednost, kategorizaciji bodo namreč podvrženi vsi sodelujoči klubi. Povedano drugače, kriteriji bodo v poštev prišli tudi pri razdelitvi klubov v skupine. V praksi to prej ali slej pomeni, da bodo v skupinah A in B igrala moštva, kot so Veszprem, Barcelona, Kiel, Kielce in PSG, v skupinah C in D pa ostala raja. Aalborg, Naturhouse, Čehovski medvedi ... Razlika je očitna, mar ne?

In da bi bilo v primerjavi z nekaterimi preteklimi leti, ko je podeljevanje posebnih povabil dvignilo nemalo prahu, vse skupaj vendarle bolj transparentno, je EHF kriterije zdaj javno razglasila, seveda pa so slednji še vedno podvrženi različnim interpretacijam oziroma presoji raznoraznih komisij EHF.

Še vedno seveda prevladujejo ekonomski pred športnimi vidiki, klubi pa naj bi dodatna pojasnila dobili na delavnicah, ki bodo čez teden dni ob robu žreba osmine finala lige prvakov. Kaj se obeta rokometu v Sloveniji, ki ima kot šesta najuspešnejša država na papirju zagotovljeno eno mesto v ligi prvakov in tri v pokalu EHF? Takole na oko oziroma prvi pogled nič kaj dobrega, Celje bi se morda skozi šivankino uho lahko prebilo v zgornji dom ter s tem pridobilo vsaj sedem vrhunskih tekem v Zlatorogu, Gorenje in Maribor pa sta po drugi strani v primeru uvrstitve v LP bolj kot ne obsojena na spodnji dom. Rakava rana so televizijske pravice, dvorana, obisk, sponzorski potencial ...

Nič osebnega, vse to je le posel.


KATALOG KRITERIJEV

In kakšni so ti famozni kriteriji? Komisija bo pod drobnogled vzela osem različnih vidikov v življenju nekega kluba in za vsak vidik podelila točke oziroma bolje rečeno ocene. Po šolsko, od zelo dobrega (5), dobrega (4), povprečnega (3), slabega (2), do zelo slabega (1). In ker vsi kriteriji niso enakovredni, bodo tudi ti rangirani po pomembnosti, od najpomembnejšega (4) do tistega malo manj pomembnega (1), ocena pa bo pomnožena s pomembnostjo kriterija, vse skupaj pa bo dalo končno število točk. V teoriji to pomeni, da lahko klub v seštevku maksimalno doseže sto točk, minimalno pa dvajset, kot razkriva že bežen pogled, pa ima ekonomski vidik prednost pred športnim.

1. Dvorana (faktor pomembnosti = 4)
Tu je pod drobnogledom prizorišče tekem, ni pa pomembna le kapaciteta dvorane, ampak celotni standard prizorišča. Igrišče, medijski pogoji, VIP-tribune, pa bližina oziroma dostopnost spremljevalnih objektov (hoteli, letališča …) ... Celje je z Zlatorogom tu vsekakor korak pred slovenskimi in tudi nekaterimi evropskimi tekmeci.

2. TV (faktor pomembnosti = 4)
Položaj na televizijskem trgu. Grobo povedano, višja je pogodba za pravice televizijskih prenosov, višja je ocena. Da slovenski klubi tu ne morejo računati na veliko število točk, najbrž ni treba pisati, televizijske pravice so na sončni strani Alp namreč bolj podarjene kot pa prodane.

3. Uvrstitev v domačem prvenstvu (faktor pomembnosti = 3)
Naslov pove vse, točke/oceno se podeli po koncu sezone glede na uvrstitev v domači ligi.

4. Gledalci (faktor pomembnosti = 3)
Tudi tu je ime samo po sebi dovolj zgovorno, gre za obisk na tekmah v evropskih klubskih tekmovanjih v zadnjih treh sezonah (14/15, 13/14 in 12/13). Ob tem velja dodati, da ocene ne definira zgolj število gledalcev, ampak se pri tem v obzir vzame tudi velikost dvorane.

Grega Wernig

5. Dosežki v evropskih pokalih (faktor pomembnosti = 2)
Kako se je klub odrezal na mednarodnem prizorišču v preteklih treh sezonah (14/15, 13/14 in 12/13), v poštev pa pridejo nastopi v ligi prvakov in pokalu EHF. Slovenci v tem pogledu? Solidni, a nič več kot to.

6. Sponzorski potencial (faktor pomembnosti = 2)
Kriterij, pri katerem se dodeljuje točke glede na tržni potencial za oglaševalske pravice. Še ena rubrika, kjer se slovenski klubi ne bodo obogatili s točkami. Tržni potencial glede na zanimanje sponzorjev in oglaševalnih partnerjev ter prihodek, ki bi ga to posledično prineslo.

7. Izvajanje nalog in predpisov (faktor pomembnosti = 1)
Kako in v kolikšni meri klub spoštuje in izvaja predpise ter zahteve EHF skozi celotno sezono. Boljša in bolj gladka izvedba seveda prinese boljšo oceno.

8. Novi mediji (faktor pomembnosti = 1)
Kako in koliko si klub prizadeva za medijsko prepoznavnost, predvsem se ocenjuje njegov trud na družbenih omrežjih in svetovnem spletu. Kot so zapisali pri EHF, "ni dovolj, da klub samo ima svoj profil na facebooku, ampak da je ta redno osvežen in zanimiv za navijače ter medije."