Pravzaprav je primerjava z galskimi petelini oziroma Les Indestructibles, kot se glasi najbolj aktualen vzdevek nespornih vladarjev rokometnih igrišč, morda še bolj na mestu, podobnost je namreč očitna.
Tako eni kot drugi so velika tekmovanja v zadnjih letih le redko zapuščali brez žlahtne kovine okoli vratu. Le sem in tja so sestopili z vrha, kot neke vrste dokaz, da so tudi oni in one »le« ljudje, le za krajši čas so pustili prostor za vprašanja, ali se njihova dominacija končno bliža h koncu. Konec je, vse ima svoj rok trajanja oziroma vsega lepega je enkrat konec so se naposlušali Francozi po Srbiji 2012 in Španiji 2013 ter Norvežanke po Srbiji 2013. In potem so vsem skupaj odgovorili na najboljši mogoč način. Na igrišču.
norveška bera
EP 2006 zlato
SP 2007 srebro
OI 2008 zlato
EP 2008 zlato
SP 2009 bron
EP 2010 zlato
SP 2011 zlato
OI 2012 zlato
EP 2012 srebro
SP 2013 peto mesto
EP 2014 zlato
Lista dosežkov je milo rečeno impresivna. Od prvenstva stare celine leta 2006 so Norvežanke na enajstih velikih tekmovanjih osvojile deset medalj, od tega sedem zlatih, le lani so se, kot že rečeno, z mundiala v Srbiji vrnile praznih rok. Poleg Dank so edine, ki so povezale vse tri naslove. Olimpijskega, svetovnega in evropskega. Skrivnost norveškega uspeha? Sistem, logistika, vlaganja, način življenja, izberite po želji oziroma najbrž vsakega po malo.
Pa čeprav že dolgo ni več zraven tistih, ki so se ob slovesu zdele nezamenljive. Z leti so se poslovile Katja Nyberg, Else-Marthe Sørlie-Lybekk, Gro Hammerseng, Tonje Larsen ... a to ni zaneslo norveške barke z zmagovitega kurza. Vedno znova je sistem na površje izvrgel novo ime, tokrat je denimo ob noseči Katrine Lunde na veliko sceno z vso silovitostjo zakorakala Silje Solberg.
Največja ekipa vseh časov? Morda, nedvomno pa hudičevo blizu, v konkurenci je le še že omenjena Danska s konca prejšnjega tisočletja. Tudi tisto znamenito domislico Garyja Linekerja smo v preteklih dnevih že uporabili. "Rokomet je igra, v kateri se 14 žensk podi za žogo, na koncu pa zmagajo Norvežanke," če malce priredimo besede enega najboljših otoških napadalcev vseh časov, ki ga je nemška nogometna dominacija frustrirala do onemoglosti. Podobno kot to počnejo Norvežanke. Ja, vi elsker dette landet se imenuje norveška himna, ki je v nedeljo na zadnji dan tekmovanja še enkrat več donela iz zvočnikov. Upamo si trditi, da ne zadnjič.
