Pred dnevi so denimo nov mejnik postavili Poljaki, otvoritveno tekmo odbojkarskega svetovnega prvenstva na varšavskem stadionu si je na kraju samem ogledalo dobrih šestdeset tisoč gledalcev. Spektakel, nov mejnik, odbojkarski praznik ali dan za anale – izberite po želji, z nobenim ne boste prav dosti zgrešili, če sploh kaj. Že konec tedna pa bo svoj lonček pristavil rokomet.
Kar bi bil sicer "le" še en v vrsti derbijev v sicer še vedno najmočnejši ligi na svetu, bo vse prej kot to. Vse rokometne poti bodo na prvo soboto v septembru vodile v Frankfurt na Majni. Obračun med še vedno močnim Rhein-Neckarjem in po vseh poletnih peripetijah nič več tako močnim Hamburgom, bo postavil rekord. Na vrhuncu celodnevnega festivala rokometa, ki se po glavnem pokrovitelju imenuje »goldgas Tag des Handballs« in ki je zorel ter nastajal več kot leto dni, se bo na tribunah nogometnega stadiona Commerzbank-Arena malo po šesti uri popoldne zbralo prek štirideset tisoč ljudi.
Še nikoli toliko, vsaj ko gre za rokometno tekmo. Bilo je 21. maja leta 2011, ko se je na finalu danskega pokala med AG Københavnom in Bjerringbro-Silkeborgom na Parken Areni v danski prestolnici zbralo 36.651 gledalcev. In zdaj, dobra tri leta pozneje, bodo morali Danci žezlo predati svojim južnim sosedom.
PA MI?
Rokometna tekma že dolgo ni več le šestdeset minut na igrišču, dimenzij štirideset krat dvajset, kar vse bolj spoznavamo tudi na sončni strani Alp. Nekateri hitreje, spet drugi resda tudi malce počasneje, so pa tudi taki, ki do tega spoznanja žal ne bodo nikoli prišli. V kakšen lov na takšne ali drugačne rekorde se seveda ne moremo podati, a da se premika – se.
Pretekli konec tedna je bila tako premierno uprizorjena in figurativno rečeno pod streho spravljena prva tekma pod zvezdami. Na tribunah se je zbralo tudi za naše okvirje skromnih šesto in še nekaj rokometnih duš, morda bi se jih bistveno več, dvakrat toliko, če bi se obetal bolj izenačen boj na igrišču, zagotovo bi se našla tudi kakšna opazka glede organizacije, a kot smo v zadnjih dneh že večkrat zapisali, vsak začetek je težek. Ideja je prava, le razvijati jo je treba, tako veseli dejstvo, da na zvezi že razmišljajo, da bi prihodnje leto pod portoroškim nebom v istem dnevu odigrali tako ženski kot moški superpokalni obračun.
Morda je bistvo tovrstnih dogodkov v (s)misel še najbolje strnil eden od idejnih očetov prihajajočega frankfurtskega spektakla. »Ker le pripravljenost in pogum zaorati v ledino bosta rokometu odprla nove trge in nove priložnost.« Amen.
